Pri komisiji za medicinsko etiko so v stališču poudarili, da zakonu ni mogoče odrekati dobronamernosti, a dodali, da želijo opozoriti na njegovo naravo. Čeprav predlog zakona tiste, ki želijo umreti, v vseh postopkih povezuje z zdravniki in zdravstvom, nima podpore slovenskih zdravniških organizacij. Komisija ocenjuje, da za predlog zakona to ni dobro izhodišče. Zdravnike predlog obremenjuje s storitvijo, ki ji kodeks zdravniške etike izrecno nasprotuje, so poudarili.

Zakon bi s tem po njihovi oceni uvedel stanje, ko bi zdravniki ravnali v skladu z zakonom, a v nasprotju z etičnimi načeli svojega poklica. Če bo predlog sprejet, se bo neusklajenost med poklicno etiko in prakso še okrepila, kar po mnenju komisije za zdravstvo in družbo ne more imeti dobrih posledic: "Tega ne spremeni dejstvo, da so tudi med zdravniki v Sloveniji zagovorniki evtanazije, ki bodo pripravljeni zakon uresničevati."

V komisiji dodajajo, da predlog zakona kot ključni pogoj za prekinitev življenja navaja neznosnost trpljenja, ki ga povezuje z različnimi bolezenskimi stanji ali prizadetostmi. Vzrok trpljenja pa pri opredelitvi njegove neznosnosti ni odločilen. Podoba trpljenja je od primera do primera različna, povsem osebna izkušnja. V njem se poleg somatskih prepletajo eksistencialni, socialni, emocionalni in drugi vzroki. Kar je za nekoga neznosno, je za drugega znosno in presoja drugih, tudi najbližjih, je vedno tvegana. Na stopnjo trpljenja vplivajo tako bivalne razmere kot odnosi v družinah, ki se med seboj močno razlikujejo, opozarjajo.

"Zaradi povedanega komisija dvomi, da se bodo bolniki za prekinitev življenja, četudi na videz svobodno, vselej odločali brez zunanjih vplivov ali pritiskov. Izsiljene želje po smrti se bodo končale z umori bolnikov, ki jih ne bo mogoče obravnavati kot prostovoljno končanje njihovih življenj," so poudarili.

Komisija meni, da učinkovitih varoval pred etičnimi dilemami ne more biti

Člani komisije so opozorili tudi, da bi bili, četudi bi vse potekalo pod ustreznim nadzorom in v skladu z zakonom, odzivi zdravnikovih pacientov in lokalnega okolja različni. Storitev ne bo naletela le na odobravanje: "Zdravnika in medicinsko sestro bodo pacienti in ljudje v okolju, v katerem živita in delata, sprejemali drugače, ju povezovali s smrtjo, bremenili ju bodo morebitni poznejši očitki vesti svojcev, vse na škodo njunega ugleda in poklicnega dostojanstva."

Sorodna novica Uvedbi možnosti evtanazije za zdaj podporo izrekli le v Levici, SDS temu ostro nasprotuje

Spomnili so, da je komisija v spopadanju z evtanazijo vedno pozivala, naj smrt brez bolečin, s čustveno in socialno podporo človeškega dostojanstva omogoči paliativna oskrba. Komisija meni, da določil predloga zakona ni mogoče uresničevati brez pomembnih družbenih posledic. Pri tako občutljivem področju, kot so načrtovane prekinitve življenja, pa čeprav pod plaščem dostojanstva in usmiljenja, in ob nepredvidljivi človeški naravi ter socialnih danostih kljub zagotovilom predlagateljev ne more biti učinkovitih varoval zoper etične dileme, zaplete in zlorabe.

Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in so ga pripravili v okviru Srebrne niti, so v začetku aprila zaprosili za določitev šestmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ. Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab, so pojasnili. Predlog zakona bi uzakonil pravico polnoletnih, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč za dostojanstveno končanje svojega življenja.