Pet delodajalskih združenj – Gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica, Trgovinska zbornica, Združenje delodajalcev in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov – opozarja na vladne kršitve pravil socialnega dialoga. Zaradi tega začasno izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kjer med njimi in predstavniki sindikatov ter vlade potekajo pogajanja o novih zakonskih ureditvah. Svojo odločitev o izstopu so že sporočili predsedniku vlade Robertu Golobu, ESS-ju in pristojnim ministrstvom.

"Že od jeseni lanskega leta opozarjamo na posledice kriz in draginje za gospodarstvo, če se ti ne bodo naslavljali z ustreznimi ukrepi. Predlogi gospodarstva so bili večinoma popolnoma preslišani, naše napovedi pa so sedaj že preverljive v statističnih podatkih," so predstavniki delodajalcev zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

Ob tem so opozorili, da so napovedane številne sistemske reforme in spremembe zakonodajnih predpisov. "V pripravo le-teh smo predstavniki gospodarstva vključeni le kot proforma. To ni socialni dialog, ki prinaša kompromisne rešitve, in sprejemanje predpisov in reform v soglasju s socialnimi partnerji, h kateremu se je zavezala vlada tudi v mnogih dokumentih, posredovanih na Evropsko komisijo. Očitno postaja, da so podjetja za zakonodajalca priročen 'bankomat brez limita', česar pa naše gospodarstvo ne bo preneslo," so zapisali.

Izstop do vzpostavitve "enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga"

Delodajalce med drugim moti, da je šel v javno obravnavo neusklajen osnutek zakona o delovnih razmerjih, skrbi pa jih tudi, ker bo DZ po vetu po pričakovanjih vnovič potrdil neusklajen zakon o dolgotrajni oskrbi. "Ob takšnih pogojih naše gospodarstvo ni in ne more biti konkurenčno. Gospodarstva vlada ne bi smela razumeti in obravnavati kot breme, ampak se zavedati, da je vir prihodkov v proračunsko blagajno," je na skupni novinarski konferenci omenjenih zbornic in združenj opozoril predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš.

Kot je poudaril, delodajalci iz ESS-ja izstopajo, “dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki bo temeljil na spoštovanju pravil ESS-ja". "Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog in v takem težkem okolju ne moremo in niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista," je poudaril Trobiš. Predstavniki gospodarstva po njegovih besedah pričakujejo enakovreden položaj delodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu.

Zahteve po celoviti sliki finančnih posledic napovedanih reform

V delodajalskih organizacijah sicer opozarjajo, da imajo občutek, "da v Sloveniji nimamo koordinirane ekonomske politike, zaostajamo tudi v izvajanju ciljev, ki so zapisani v številnih razvojnih dokumentih". Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je dejal, da jih poleg kršenja pravil socialnega dialoga motijo finančne posledice določenih zakonov, posebej reformnih, saj je gospodarstvo že zdaj visoko obremenjeno s prispevki. Industrijska proizvodnja v Sloveniji pada in treba bi bilo ukrepati, saj bo manjše povpraševanje iz Nemčije pomenilo še nadaljnje krčenje, je opozoril.

Želijo imeti celovito sliko finančnih posledic reformnih predlogov. "Dokler te celotne slike ne bomo imeli, ne bomo za noben reformni zakon pristajali na to, da se gospodarstvo dodatno obremenjuje s prispevki. Nič nimamo proti, da se določen prispevek poveča, a mora temu analogno slediti znižanje prispevkov za kakšno drugo dejavnost," je dejal Šimonka.

Lotrič: Izstop je poziv k dialogu

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar pa je izrazil upanje, da so sposobni ponovno vzpostaviti socialni dialog in popraviti napačne korake. "Spremembe, ki so potrebne, je treba sprejemati celostno in tako, da to na koncu za gospodarstvo ne predstavljajo dodatnih obremenitev," je dejal. "Obrtniki in podjetniki nismo odpirali svojih lokalov, obratov, podjetij zato, da jih bomo jutri – tj. v času trajanja mandata neke vlade, naj bo to leva ali desna – zapirali," je poudaril Cvar.

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Marko Lotrič je dejal, da je izstop iz ESS-ja poziv k dialogu. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je sicer nujno potreben, je po njegovih besedah slab, na kar da kaže tudi ogromno vloženih dopolnil. Predvideva velike dodatne finančne obremenitve, predvsem za podjetnike, dodatno obremenitev je pričakovati tudi glede na predlog pokojninske zakonodaje. In gospodarstvo glede na ostalo Evropo ne bo konkurenčno, je opozoril.

Lah: Trgovina takšnega gospodarskega stanja prav dolgo ne bo več vzdržala

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah pa je poudarila slabšanje stanja gospodarstva in dejala, da v trgovini prihodki pomembno zaostajajo za odhodki, tako da trgovina "takšnega gospodarskega stanja prav dolgo ne bo več vzdržala". Glede prehranske draginje je menila, da bi se bilo bolje kot spremljati cene osredotočiti na zvišanje samooskrbe.

Ne razume, zakaj se država s prodajalci naftnih derivatov ni mogla dogovoriti glede pokrivanja škode v času regulacije cen, ko so trgovci derivate prodajali po nižji ceni, kot so jih kupovali. Zaradi učinka dodatnih obremenitev in inflacije pričakuje velike pritiske na zvišanje plač, težave so tudi pri zaposlovanju tujcev.

Poudarila je, da po tistem, ko so bila kršena pravila ESS-ja in so imeli v dialogu le vlogo statista, kot vodje delodajalskih organizacij ne želijo prevzemati odgovornosti, tako da je ta zdaj veliko večja na strani vlade in tudi sindikatov. "Tako eni kot drugi naj razmislijo, ali smo delodajalci vreden partner, da nas povabijo za skupno mizo in da vsi skupaj najdemo moč za kompromisne rešitve," je dejala.

Socialni dialog je bil sicer zamrznjen tudi od maja 2021, v so iz socialnega dialoga zaradi kršenja pravil ESS-ja v času vlade Janeza Janše izstopile vse reprezentativne sindikalne centrale. Socialni dialog je znova stekel julija 2022, ko je delo začela aktualna vlada.

Kabinet premierja: Razlogi delodajalcev ne prepričajo

Socialni dialog poteka, dodatne napore za njegovo izboljšanje pa je na začetku julija na seji ESS-ja napovedal tudi premier Robert Golob, so ob izstopu delodajalcev zapisali v kabinetu predsednika vlade. Razlogi za izstop delodajalskih organizacij jih zato niso prepričali.

Kot so ponovili v sporočilu za javnost, vlada spoštuje socialni dialog in se zaveda pomembnosti delovanja ESS-ja pri sprejemanju ukrepov, to pa da je dokazala z oživitvijo socialnega dialoga po prekinitvi v času prejšnje vlade.

"Vlada si prizadeva za sprejem dolgoročno vzdržnih ukrepov, ki bodo prispevali k večji blaginji za prebivalce in prebivalke države, pri tem pa skuša iskati ravnovesje med stališči sindikalne in delodajalske strani. Interesi posameznih partnerjev ESS-ja so različni, prav tako načini njihovega uveljavljanja," so poudarili v kabinetu.

Spomnili so, da je bilo gospodarstvo v času te vlade deležno obsežnega svežnja pomoči za lažje spopadanje z energetsko krizo in spodbud za povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Glede na svojo oceno, da socialni dialog poteka, razloge delodajalcev za izstop razumejo kot "del strategije za preprečevanje sprejetja zakonov, ki povečujejo socialno varnost naših državljank in državljanov", so še zapisali v kabinetu.

Han: Za družbeni in gospodarski napredek Slovenije moramo sedeti za isto mizo

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport izstop gospodarskih predstavniških zbornic iz Ekonomsko-socialnega sveta obžalujejo. S svojimi najpomembnejšimi partnerji si želijo sedeti za isto mizo in skupaj iskati rešitve. Izstop iz socialnega dialoga ne pomeni zgolj oslabitve vpliva tistih, ki izstopajo, pomeni oslabitev vseh, ki so v tem tripartitnem partnerstvu združeni, so sporočili.

"Kot politik sem si vedno prizadeval za dialog in sodelovanje, ne glede na politične, ideološke, strankarske ali morebitne kakršne koli druge razlike, tako bo tudi v prihodnje. Trdno verjamem, da lahko samo s sodelovanjem in dialogom dosežemo družbeni ter gospodarski napredek Slovenije," se je odzval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Minister Mesec: Izstop razumem kot taktično potezo delodajalcev

Na odločitev delodajalskih organizacij se je že odzval tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Kot je pojasnil, se je po eni strani zataknilo zaradi vsebinskih, po drugi strani pa zaradi postopkovnih razhajanj. Sam izstop delodajalcev iz ESS-ja sicer razume kot "taktično potezo, s katero želi delodajalska stran zaostriti razmere, da bi se določene stvari ustavilo". Ocenil je, da je to zelo povezano z obravnavo zakona o dolgotrajni oskrbi v DZ-ju in na poskus po ustavitvi zakona o delovnih razmerjih.

"Velika vsebinska razhajanja imamo predvsem pri dolgotrajni oskrbi. Tukaj je razhajanje v videnju, kaj naj bi dolgotrajna oskrba bila;" je dejal Mesec. Kot je pojasnil, je stališče ministrstva in vlade v celoti, da mora dolgotrajna oskrba biti solidarnostna in da mora biti na voljo vsem, ki jo potrebujejo. GZS je ob tem po ministrovih besedah večkrat zelo jasno povedal, da za po njihovem mnenju financiranje dolgotrajne oskrbe ne sme biti solidarnostno, ampak bi moralo biti individualno zavarovanje. "Kar pomeni, da bi do storitev dolgotrajne oskrbe lahko prišli samo tisti, ki si lahko to privoščijo. To pa je za nas nesprejemljivo," je poudaril Mesec.

Na drugi strani so postopkovni zapleti, pri čemer je Mesec izpostavil primer zakona o delovnih razmerjih. "Mislim, da postopkovni zaplet izhaja predvsem iz razumevanja, kaj socialni dialog je. Socialni dialog ne sme biti sredstvo za blokado predlogov, ampak mora biti proces, skozi katerega se skušamo zbližati, kolikor se zbližati da," je poudaril. Kot je zatrdil so pogajanja o zakonu o delovnih razmerjih potekala 10 mesecev in tečejo še zdaj. "Usklajujemo se medresorsko in tudi socialnim partnerjem smo povedali, da smo se pripravljeni pogovarjati dalje. Tega na noben način ne vidim kot legitimen razlog za izstopanje," je poudaril minister.

"V socialnem dialogu smo tri strani – vladna, sindikalna in delodajalska. Normalno je, da imamo zelo različne poglede na določena vprašanja, zelo različne interese, ki jih zastopamo, in da bomo morali, ker živimo v isti družbi, vedno biti sposobni najti skupni jezik," je dejal Mesec in poudaril, da odgovornost pomeni, da si zmožen sprejeti kompromise in s temi kompromisi živeti. "Zato vabim delodajalsko stran, da se pogovori nadaljujejo v jeseni zopet za pogajalsko mizo. Pred sabo bomo imeli velike družbene izzive. Prejšnji teden smo skupaj z delodajalci začeli razpravo o prenovi pokojninskega sistema, če omenim samo enega. Da bodo ti predlogi v korist vseh, bomo morali skupaj sedeti za pogajalsko mizo," je še dejal Mesec, ki je ob tem poudaril, da bo naredil vse, da se socialni dialog, kot je potekal v zadnjem letu, tudi nadaljuje.

Finančno ministrstvo: Naše pripombe podobne pomislekom delodajalcev

Ministrstvo za finance skrbi napovedana, pa čeprav začasna, zaustavitev socialnega dialoga od delodajalskih organizacij v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, so sporočili. Menijo namreč, da je na voljo dovolj priložnosti in tudi časa, da se prav skozi socialni dialog najdejo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse partnerje.

Umik, pa četudi začasen, po njihovih besedah ne more biti pravi korak pri iskanju najboljših rešitev, ki bodo pomembno vplivale na družbo. Menijo, da bi moralo biti dialoga več, ne manj.

Zakon o delovnih razmerjih, ki ga navajajo delodajalske organizacije kot enega od razlogov za začasen umik, sploh še ni medresorsko usklajen, so poudarili na ministrstvu za finance in dodali, da gre za predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ministrstvo za finance je predlog prejelo šele pred kratkim in nanj že podalo vrsto pripomb, so sporočili in ob tem poudarili, da je vsebina pripomb deloma podobna tistim, ki jih navajajo delodajalske organizacije. Pričakujejo, da bo intenzivna in konstruktivna razprava o predlogu zakona o delovnih razmerjih v skladu z omenjenimi pripombami potekala v prihodnjih tednih. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so že opozorili, da medresorsko usklajevanje še ni končano.

Verjamejo, da je časa za temeljito razpravo še dovolj, da skupaj najdejo rešitve in soglasje med vsemi deležniki.

Počivavšek: Kritike so preuranjene

Predsedujoči ESS-ja in predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek obžaluje izstop delodajalcev iz ESS-ja in poudarja, da so nekatere njihove kritike preuranjene. Kot je za STA dejal Počivavšek, sam razume, da je razlog za izstop delodajalskih organizacij zakon o dolgotrajni oskrbi, katerega problematiko so po njegovih besedah obravnavali na izredni seji ESS-ja.

"Dejstvo je, da smo bili in smo še vedno vsi socialni partnerji kritični do načina, kako je bil usklajen in izpeljan zakonodajni postopek v DZ-ju. Je pa predsednik vlade pojasnil, kaj so razlogi za to," je poudaril.

Ob tem je dodal, da predvideva, da je delodajalsko stran zmotilo predvsem to, da na seji pogajalske skupine, kjer so govorili o amandmajih, ni beseda tekla tudi o drugačnih rešitvah glede financiranja.

Glede zakona o delovnih razmerjih pa je po njegovem mnenju kritika delodajalcev preuranjena, saj zakon na vladi niti še ni bil obravnavan niti vložen v zakonodajni postopek.
Se pa strinja z delodajalci glede tega, da bi morali imeti partnerji pred očmi celovito sliko o tem, kaj bodo reforme na koncu prinesle tako z vidika pravic kot tudi financiranja.

Štrukelj: Gre za taktiziranje

Na vprašanje, kaj poteza delodajalcev pomeni za prihodnost socialnega dialoga, pa je dejal, da je za ocene še prezgodaj. "Ko se bomo konec avgusta sestali in videli, kaj natančno pričakujejo delodajalci, bomo lahko videli, kako lahko socialni dialog v okviru ESS-ja deluje," je poudaril in se ob tem zavzel za nujnost nadaljnjega delovanja ESS-ja ter obravnave zakonov, ki so še na poti.

Da je izstop iz ESS-ja nepričakovan in po prvem vtisu deluje pretirano, pa potezo delodajalcev vidi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Štrukelj.

Glede zakona o delovnih razmerjih je poudaril, da je ravno pri njem socialni dialog tekel, kar so nekajkrat javno potrdili tudi delodajalci. "Res pa je, da po vsebini niso bili z njim zadovoljni. Po moji presoji prav to ne bi smel biti razlog za prekinitev sodelovanja v ESS-ju," je ocenil.

Štrukelj tako izstop delodajalcev razume kot "dodaten pritisk na zaustavitev izpeljave sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki so po dolgem času pomembne za zaposlene".
Po njegovih besedah so v okviru ESS-ja sprejemali tudi odločitve, ki so pomembne za delodajalce, čemur pa se ti zdaj odrekajo.

Predsednik KSJS-ja še meni, da mora sindikalna stran vlado pozvati, naj se "poskuša dialog na tej ravni ohranjati, ker očitno delodajalci z izstopom iz ESS-ja na neki način ne želijo voditi dialoga niti z vlado niti s sindikati".

Če po vsebini niso dosegli tistega, kar so želeli, in zdaj poskušajo z izstopom izvrševati pritisk, da bi preprečil spremembe, ki jim niso všeč, je to po Štrukljevem mnenju nekaj povsem drugega, kot je bilo v času zadnje Janševe vlade, ki je "dobesedno zaobšla ESS in zakone sprejemala mimo njega".

Kot je poudaril, je tudi aktualna vlada pri nekaterih zakonih izrazito skrajšala datume in kršila celo pravila ESS-ja. "To pomeni, da je bil socialni dialog pomanjkljiv, je pa obstajal – in to je pomembna razlika," je še dodal.

Štrukelj bi si želel, da delodajalci premislijo, ali je ta način pritiska ustrezen in ali se jim ne bo "vrnil kot bumerang", ko bodo potrebovali usklajevanje v ESS-ju. "Časi so izrazito nepredvidljivi in tudi sam bi si v imenu KSJS-ja želel, da bi se delodajalci vrnili v ESS," je še dodal.