Slika Madona z otrokom, ki je znana tudi kot De Brecy Tondo, je trenutno – in še dva meseca – na ogled v mestni umetniški galeriji Cartwright Hall Art Gallery v Bradfordu na severu Anglije.

Skrivnostna slika je dolgo veljala za kopijo iz viktorijanskega obdobja, potem pa so strokovnjaki z uporabo najnovejše tehnologije določili, da gre za delo renesančnega slikarja Rafaela. V Bradfordu je slika sploh prvič javno razstavljena.

Lahko računalnik reši večstoletno uganko?
Sliko sta s tehnologijo za prepoznavanje obrazov na začetku letošnjega leta pregledali ekipi z Univerze v Nottinghamu in Univerze v Bradfordu. Ugotovili so, da sta obraza na sliki enaka obrazom na Rafaelovi oltarni sliki Sikstinska Madona.

Slika De Brecy Tondo, ki je v zbirki poslovneža Georgea Lesterja Winwarda iz Cheshira in za katero številni strokovnjaki trdijo, da gre za viktorijansko kopijo, je bila zaradi podobnosti s Sikstinsko Madono več kot 40 let predmet raziskav in razprav.

Direktor centra za vizualno računalništvo na Univerzi Bradford Hassan Ugail je za britanski Guardian pojasnil, da je pregled slike z novim modelom umetne inteligence podal "presenetljive rezultate", ki naj bi enkrat za vselej potrdili, da jo je najverjetneje ustvaril Rafael sam.

Tako rekoč identični Madoni
"Skupaj z mojim prejšnjim delom s prepoznavanjem obrazov in v kombinaciji s prejšnjimi raziskavami mojih kolegov akademikov smo ugotovili, da sta Tondo in Sikstinska Madona nedvomno delo istega umetnika," je dodal. Program je namreč ocenil, da je podobnost med Madonama na obeh slikah 97-odstotna. Portreta dojenčkov na obeh slikah zaznata 86-odstotno podobnost. (Študija navaja, da vsaka podobnost nad 75 odstotki pomeni praktično identični upodobitvi.)

Računalnik ne more nadomestiti strokovnjakovega očesa
Angelamaria Aceto, strokovnjakinja za italijanske risbe z Univerze v Oxfordu, je za The Art Newspaper komentirala: "Dela še nisem videla v živo, a po fotografijah sodeč gre za kopijo Rafaela. Čeprav sem vedno odprta za uporabo novih tehnologij in pristopov, pa ne bi hotela podpreti overovitve, ki jo je podala umetna inteligenca. Resnično poznavanje je odvisno od izvedenske presoje in strokovnega očesa – gre za veliko več kot samo za primerjanje potez s čopičem in obrazov."

Podobnega mnenja je umetnostni zgodovinar Bendor Grosvenor: "Ta zgodba je tipična za UI; ne zna ločiti, kaj je resnično in kaj ni, tako kot tega ne zmorejo mediji, ki o vsem skupaj poročajo. Vse, kar bi potrebovali, bi bil en sam telefonski klic kakemu solidnemu izvedencu za Rafaela. Človeštvo bo umetni inteligenci lahko konkurenčno le, če se bomo uporabljali kritično mišljenje."

Še en strokovnjak, ki pa želi ostati neimenovan, je potrdil: "Slika je zelo očitno kopija iz 19. stoletja. Ni nenavadno, da se obrazne poteze popolnoma ujemajo z Rafaelovo sliko – če so pa kopirali Rafaela."

Rudolf Hiller von Gaertringen z Univerze v Leipzigu denimo opozarja, da se mu ne zdi verjetno, da bi Rafael na vrhuncu svoje kariere, torej v drugem desetletju 16. stoletja, ustvaril še eno različico Sikstinske Madone, češ da je raje izbiral še neraziskane motive. Patricia Emison z Univerze v New Hampshiru se strinja: "Pod umetniško častjo bi mu bilo, da bi ponovil motiv Madone z otrokom, kakršnega vidimo pri Sikstinski Madoni. Saj ni iskal hitrega zaslužka."

Zagovornik: UI je več kot samo program za iskanje podobnosti
Hassan Ugail se je že odzval na skepso dela stroke: "Moderna tehnologija za globoko učenje s pomočjo umetne inteligence je v zadnjih letih naredila velik napredek; neverjetno podrobno lahko analizira podobe, vključno z umetninami. Ne gre za to, da zna UI samo identificirati in primerjati podobnosti – lahko gre daleč onkraj tega, lahko preučuje subtilne razlike, na primer vzorce potez s čopičem, barve, tone, tonske vrednosti ipd. To UI-ju omogoči, da umetnine vidi veliko natančneje kot človeško oko in razkrije nianse, ki bi jih človeško opazovanje spregledalo."

"Treba je povedati, da znanje umetnostnih zgodovinarjev in akademikov ostaja neprecenljivega pomena za razumevanje zgodovinskega in kulturnega konteksta umetnin. Vseeno pa vključevanje UI-ja lahko ponudi dodaten vpogled in informacije, ki bodo obogatile končno oceno. Nadalje, UI lahko zagotovi tudi višjo stopnjo transparentnosti celotnega procesa, kar bo pripomoglo k jasnejšemu in odgovornejšemu pristopu k avtentikaciji."

Rafael (1483–1520) se je rodil v Urbinu v osrednji Italiji. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Najprej je delal v Perugii in Firencah, nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.