To bi sicer le stežka razbrali na Bizzarrijevi že tradicionalni poletni diskozabavi v Dalla Giocondi, restavraciji, ki jo je odprl za svojega sina Stefana in ki jo ta vodi skupaj s svojo soprogo Allegro Romanoff (da, iz *tiste* ruske carske družine Romanoff) in kuharskim mojstrom Davidom Di Fabiem, dolgoletno desno roko Massima Botture, v ekipo pa je pritegnil kar svoje deskarske kolege s plaže.

Da je Stefano eden bogatejših italijanskih dedičev, bi težko razbrali. S kodrastimi, od sonca posvetljenimi lasmi, spetimi v čop, zagorelim obrazom, srajco s potiskom palm in nenarejenim nasmeškom bi bil lahko le še eden od deskarjev z obale Riccioneja in Riminija.

V Dalla Giocondi poprime za vse, od sommelierstva do strežbe, tuje goste pa kar sam pobere na železniški postaji s svojo miniaturno isetto, v katero se komaj spravi še en sopotnik.

Sorodna novica V resnični Hiši Gucci - aligatorjevo usnje, soba nepopolnih nasmeškov in skriti arhiv

Dolce vita

Restavracija je umeščena v nekdanjo diskoteko iz časa zlate dobe Riminija, ko je ta še slovel kot središče nočnih zabav Italije, strateško pozicionirano visoko nad obalo, z razgledom na s senčniki zapolnjene peščene plaže podnevi in lesketajoče luči Gabicceja Mare ponoči.

Leta 1973 je tu Federico Fellini posnel film Amarcord in ta del "dolce vite" zgodovine kraja je zelo pomembno zastopan tako v opremi kot v meniju.

Hommage nekim preteklim časom, a s prepoznavnimi Guccijevimi poudarki, kot je razkošna in markantna španska stena s hobotnicami in pisani Ginorijevi krožniki.

Od "Mare" do "Monte"

Gabicce Monte je zaspan zaselek, do katerega vodi vijugasta, z borovci obdana cesta. Eden od ovinkov je posvečen pokojnemu italijanskemu kolesarskemu asu Marcu Pantaniju, ki so ga leta 2004 po boju z depresijo našli mrtvega v hotelski sobi v Riminiju.

Na drugem ovinku je preprost bar z razgledom na svetlikajoče se morje in zvočno kuliso škržatov. Na tretjem park, posvečen priljubljenemu italijanskemu svetniku, očetu Piju. Potem se počasi že vzpnete na "Monte". Nekaj hišk, nekaj barov, ena trgovina s spominki, postaja turističnega vlakca, ki vodi do "Mareja", razgled in – Dalla Gioconda.

Sèm so se ta konec tedna za ekskluzivno zabavo "Limonaia X Disco Diva" zgrnili italijanski estradniki, vplivneži in prijatelji Bizzarrijevih.

Vsi v džungelskih in živalskih potiskih, moški v snežno belih oprijetih hlačah, dame v bleščicah.

Srajce s prepoznavnimi vzorci Versaceja in čevlji z Guccijevo čebelico. Kratka krila in globoki izrezi, majcene torbice in pobeljeni nasmeški, ki se svetijo v temi, vonj po dragih parfumih, po mošusu. Moški vonji.

Mit otoka vrtnic

Skrbno manikirane roke se oklepajo kozarčkov koktajla "Isola delle Rose", Otok vrtnic, posvečen Republiki vrtničnega otoka, samorazglašene mikrodržave 11 kilometrov od obale Riminija, ki je zajemala utrdbo na platformi v morju z lastno valuto, pošto in vlado, a se je obdržala le pol leta.

Inženir Giorgio Rosa je republiko vrtnic razglasil leta 1968, februarja 1969 jo je italijanska mornarica že razstrelila, kar je bilo, tako mi pove barman, ki meša moj koktajl, edina prava operacija italijanske vojske na lastnih tleh. A čeprav od Otoka vrtnic niso ostali niti temelji, mit živi dalje.

Za prigrizke skrbita Di Fabio in ekipa Gucci Osterie iz Firenc. Ko hrana poide, se Di Fabio, v prostem času zverzirani didžej, postavi za mešalno mizo in skupaj z očetom sommelierja Nicholasa, svojčas znanim italijanskim didžejem, vrti preverjene, nezahtevne disko- in popuspešnice.

Razrešitev nepričakovana

Bizzarri starejši je tam, med gosti, s širokim nasmeškom in razpeto srajco, ki razkriva zagorel depiliran torzo. Ni videti, da bi mu košarica francoskega konglomerata Kering, ki ima pod okriljem Guccija, prišla do živega.

A v zakulisju se šušlja, da je vse skupaj sila neprijetno za vse vpletene in organizatorje leto dni vnaprej napovedane zabave.

Razrešitev Bizzarrija, enega najboljših prijateljev Massima Botture in poslovneža, ki je, tako je bilo vsaj videti, užival neomajno zaupanje direktorja Keringa Françoisa-Henrija Pinaulta, ni bila pričakovana.

V ozadju naj bi bili očitki, da je Bizzarri izkoriščal ime Guccija za lastne projekte (tudi za Dalla Giocondo).

Po drugi strani pa analitiki potezo ocenjujejo kot logično. Trg luksuznih znamk po pandemiji strmo raste (tudi zaradi ponovnega odprtja kitajskega trga), kar pa se ne odraža na Guccijevih številkah.

Kar je boleče za znamko, ki je krojila sam vrh mode in ki se je večkrat reinkarnirala, pa najsi je to bilo pod Tomom Fordom kot umetniškim direktorjem ali pa pod Alessandrom Michelejem, ki je pod svojo vizionarsko taktirko Guccija še enkrat prerodil v relevantnega igralca na modni sceni, znamko, ki ji je, bolje od večine, uspelo pisati zgodbe in se prilagoditi spreminjajoči se družbeni klimi z inkluzivnostjo, tako ko gre za etične manjšine kot tudi spolne.

A Michelejeva vizija prihodnosti Guccija se ni skladala z Bizzarrijevo in lani je rimski modni oblikovalec podjetje po sedmih letih zapustil, znamka pa je nekje na poti zaspala in se izgubila.

Odhod na dan premierne kolekcije

Bizzarri bo Gucci uradno zapustil 23. septembra, na dan, ko bo novi kreativni direktor Sabato de Sarno na milanskem tednu mode predstavil svojo premierno kolekcijo. A v resnici Bizzarri svojih nalog ne opravlja več, na njegovo mesto pa je Pinault, sicer soprog igralke Salme Hayek, v tem prehodnem obdobju imenoval svojo desno roko Jean-Francoisa Palusa.

Delnice Keringa, ki ima pod svojim okriljem še take modne velikane, kot sta Yves Saint Laurent in Balenciaga, so po napovedi zamenjav narasle za 7 odstotkov, kot da bi skušal dokazati, da ima vse pod nadzorom, pa je konglomerat prejšnji teden še, takole, mimogrede, kupil 30-odstotni delež Valentina.

Toda, kot piše spletni portal Brand Equity, tudi to ne bo kaj dosti pomagalo, da bi Kering zmanjšal svojo odvisnost od "vse šibkejšega Guccija" – vsaj kratkoročno ne.

Po izjemni rasti med letoma 2015 in 2019, prav po zadlugi Micheleja, Gucci, ki predstavlja polovico celotnega prometa Keringa in dve tretjini njegovega dobička, kar ne ujame koraka s konkurenco, kot sta LVMH in Hermes.

Kaj bo naslednji položaj?

Kaj bo Bizzarrijeva naslednja karierna postaja, se še ne ve. A nekdanjemu direktorju luksuznih znamk, kot sta Stella McCartney in Bottega Veneta, čigar premoženje je ocenjeno na 65 milijonov dolarjev, hudega verjetno ne bo.

Dan po zabavi je ponovno, kot dan poprej, okupiral enega od ležalnikov na zasebni plaži 45 v Gabicceju Mare, kjer so z druščino nazdravljali s sponzorskimi šampanjci Veuve Cliquot in grizljali "piadine" z rukolo in pršutom (lokalni ploščat nevzhajan kruh z različnimi polnili).

Pesek zanaša povsod, pos terminal upravniku plaže ne dela ("Facciamo dopo", "Uredimo pozneje", mi reče neobremenjeno po nekaj neuspešnih poskusih iskanja kablov, zakopanih nekje pod gorami toaletnega papirja in praznih steklenic).

Brez stapljanja z množico

V bujno zelen prerasel hrib je vrezan star betonski predor, nekje iz vojnih časov verjetno, ki pelje do zasebnih vil proti Monteju.

Makija in odcveteli grmički brnistre se zgrinjajo nad od sonca in joda obledela svetlomodra polkna kabin za preoblačenje. Plaža kot ena mnogih na italijanski rivieri, le da so tu ob ležalnikih Guccijeve platnene vreče in sandali.

Tudi Bizzarri se ne skuša ravno skriti v množici s svojo Guccijevo majico, z belim napisom na črni, takem, da ga opaziš iz zadnje vrste ležalnikov.

No, če je bil eden od razlogov njegove razrešitve resnično tudi izkoriščanje imena podjetja, ga bo, kot kaže, izkoristil do konca.

*Naslov članka se ne nanaša na podjetje, ampak na dolgoletnega izvršnega direktorja Guccija Marca Bizzarrija.