Z ministrstva za finance so sporočili, da so začasno obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za pet let predlagali na podlagi analiz o stanju v sistemu. Banke so v Sloveniji lani povečale svojo dobičkonosnost, ki se po navedbah ministrstva za finance še naprej povečuje.

"Predlog smo oblikovali ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (ECB) in primera španske ureditve obdavčitve, da odločitev za obdavčitev bank zahteva predhodno analizo njenega vpliva na stabilnost finančnega sistema," so na ministrstvu pojasnili namero, ki jo je v ponedeljek zvečer razkril premier Robert Golob.

Na ministrstvu so zagotovili, da se zavedajo, kako pomemben del finančnega sistema so banke in kakšno vlogo ima njihovo poslovanje za finančno stabilnost države, in dodali, da so predlog oblikovali tudi po posvetovanju s slovenskim bančnim regulatorjem, Banko Slovenije, in da je ta "sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti".

Finančni minister Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci pojasnil, da gre zgolj za napoved. Podrobnosti po njegovih besedah še niso niti dorečene in jih bodo dorekli skupaj z bankami v naslednjih tednih.

"Pogovore z bankami bomo nadaljevali v naslednjih tednih. Razen osnov, ne bi rad špekuliral, kaj bo zakon še zajemal. Lahko pa napovem, da je ta obdavčitev samo en del, ki se tiče bančnega sektorja," je dejal Boštjančič. Če banke izjemno dobro stojijo letos, ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje," je pojasnil. V končno verzijo bodo tako vključili nekaj varovalk.

Povedal je še, da se bodo v naslednjih tednih pogovarjali tudi o drugih ukrepih, predvsem o produktih, ki jih bo bančni sektor ponudil za obnovo posledic naravnih nesreč, "o zelo ugodnih kreditih, kjer bo verjetno država pristopila s kakšnimi poroštvi, subvencioniranjem obrestne mere ..."

Finančni minister je navedel, da bodo v zakonu upoštevali tudi prostovoljna vplačila bank v sklad za obnove, ki se bodo odštevala od obdavčitve bilančne vsote. "Največja banka je napovedala, da bo prostovoljno v sklad za obnove Slovenije vložila približno 0,1 odstotka bilančne vsote, tako da zelo pozdravljam to napoved NLB-ja in upam, da ji bodo sledile tudi druge banke, pa ne samo banke, ampak tudi s takšnimi konkretnimi zneski tudi drugi gospodarski subjekti, predvsem tisti, ki zaradi specifičnih razlogov v teh časih dosegajo visoke dobičke," je dejal Boštjančič, ki je tudi pojasnil, da že delajo analize eventualno, če bi bili potrebni dodatni prispevki. Denimo v energetskem sektorju, kjer pa je "mogoče ekstra dobičke pobrati tudi na drugačen način". "V tem kontekstu je seveda to tudi eden od virov, ne samo pri energetskih družbah, ampak tudi pri ostalih družbah, kjer ima država prevladujoč vpliv," je pojasnil in dodal, da tovrstne možnosti že preučujejo.

Sredstva morajo biti porabljena namensko

Sorodna novica Golob napovedal obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka

Po opozorilu ECB-ja o španskem primeru z dodatno obdavčitvijo zbrana sredstva po njihovih navedbah ne smejo biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak morajo biti sredstva porabljena namensko. "Tako predlagamo, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v Skladu za obnovo Slovenije, iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje sanacije škode po poplavah," so navedli.

Ob tem so napovedali razmislek o zagotavljanju sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve. "Opravili bomo razmislek, da se pri odmeri davka upoštevajo na primer že plačana prostovoljna vplačila bank v Sklad za obnovo oziroma vplačila prispevkov bank v ta sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka," so dodali.

Napovedano začasno obdavčitev bank bodo po napovedih ministrstva uredili v zakonodajnem paketu. "Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a si kot vlada želimo, da bi tudi ta sektor pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi," so obrazložili. Ob tem so pozdravili poteze bančnega sektorja, ki se je takoj po ujmi odzval z določenimi dejavnostmi in predlogi.

Skupna bilančna vsota bank je konec junija v Sloveniji znašala 51,3 milijarde evrov in je bila za 6,7 odstotka večja kot pred letom dni. Dodatna začasna obdavčitev bank bi ob teh podatkih znašala 102,6 milijona evrov. V Združenju bank Slovenije (ZBS) napovedi vlade še niso želeli komentirati. "Združenje bank Slovenije ponedeljkove napovedi premierja Goloba glede obdavčitve bilančnih vsot bank ne more komentirati, dokler ne bo znanega več," so sporočili v združenju.

Banka Slovenije: Vpliv posledic ujm na finančno stabilnost obvladljiv

Morebitne ukrepe z vplivom na poslovanje bank in stabilnost finančnega sistema je treba po navedbah Banke Slovenije ocenjevati in presojati v povezavi z drugimi ukrepi na področju davčne politike in za odpravo posledic ujm. Pri uvedbi dodatne obdavčitve je pomembno upoštevati tudi vidike, ki veljajo na ravni celotnega evrskega sistema, so dodali.

Banka Slovenije posledice ujm proučuje z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti, trenutni podatki pa kažejo, da je vpliv posledic ujm na finančno stabilnost obvladljiv, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Gledano srednjeročno banke poslujejo v za njih ugodnem gospodarskem okolju in imajo še posebej v letošnjem letu visoke dobičke," so dodali. K temu po pojasnilih centralne banke pomembno prispevajo ukrepi na področju denarne politike - višje neto obrestne prihodke bank tako poganja višja raven obrestnih mer, ki izvirajo predvsem iz terjatev do centralne banke in višje ravni obrestnih mer posojil. Po drugi strani pa banke obrestne mere za depozite prilagajajo veliko počasneje.

Glede načrtovane davčne obremenitve bank in hranilnic so pojasnili, da oblikovanje davčne politike države ne sodi med njihove pristojnosti, je pa zanje ključni vidik, da sprejeti ukrepi ne bodo vplivali na stabilnost bančnega sistema.

Pri presoji morebitne dodatne obdavčitve je, kot so izpostavili na Banki Slovenije, pomembno dejstvo, da morajo banke za zagotovitev varnega in učinkovitega izvajanja svojega poslanstva izpolnjevati regulativne zahteve glede kapitala in upravljanja tveganj, ki so namenjeni zagotavljanju finančne stabilnosti bančnega sistema.

"Hkrati je pomembno tudi, da se pri presoji uvedbe dodatne obdavčitve upošteva tudi vidike, ki veljajo na ravni celotnega evrskega sistema in je nanje opozorila Evropska centralna banka. Mednje sodijo vpliv na dobičkonosnost bank, njihovo sposobnost pridobivanja kapitala, zmožnost kreditiranja, konkurenčni položaj v primerjavi z bankami iz držav brez tovrstnih davkov ter pogoji kreditiranja," so še zapisali.