Na notranjem ministrstvu so odločitev posebne natečajne komisije uradniškega sveta že prejeli, zato bo lahko notranji minister Boštjan Poklukar morda že v četrtek vladi predlagal, da sedanjega v. d. generalnega direktorja policije Senada Jušića potrdi za polni mandat, je poročal Radio Slovenija.

Na javni razpis za direktorja policije sta se sicer prijavila Jušić in Boštjan Lindav, ki pa je že vnaprej vedel, da ga minister Poklukar ne bo želel predlagati, vendar je bil trdno prepričan, da Jušić, v nasprotju z njim, ne izpolnjuje formalnih pogojev za to mesto.

Lindav je pred časom napovedal tožbo na upravno sodišče, če bo za generalnega direktorja policije izbran Jušić. O tem naj bi obvestil tudi natečajno komisijo, kar pa naj bi posamezni člani razumeli kot pritisk na njihovo delo.

Ali Jušić res izpolnjuje pogoje?

S čim je Senad Jušić izkazal, da izpolnjuje razpisni pogoj osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju, je TV Slovenija več dni zaman spraševala ministrstvo za javno upravo in uradniški svet. Odgovoru se izmikajo, češ da postopek še ni zaključen. Tudi Jušić dokazil, čeprav je TV Slovenija zanje prosila, še ni poslal, je poročala novinarka Irena Ulčar Cvelbar.

Vodstvenih delovnih mest v policiji je veliko. Med njimi so generalni direktor, njegovi namestniki, direktorji policijskih uprav, vodje sektorjev in služb, načelniki policijskih postaj in oddelkov. Jušićev življenjepis razkriva, da nobenega izmed njih ni zasedal, z izjemo zadnjega pol leta, ko policijo vodi kot vršilec dolžnosti.

Dvakrat v karieri je bil pomočnik, a to ni položajno delovno mesto in po veljavni uredbi o sistemizaciji delovnih mest v javni upravi ni vodstveni položaj, tolmačijo nekateri pravniki. Odgovornost pomočnika je manjša, prav tako plača. Pomočnik lahko nadomešča vodjo, ko je ta na bolniški ali dopustu. Za to ga mora vodja posebej pooblastiti in le za tisti čas mu pripada položajni dodatek, zato se da čas, ko je Jušić dejansko opravljal naloge vodje, tudi precej preprosto preveriti.

Ali je uradniški svet to storil? Ali se je oprl na kakšne druge dokumente, pravila, sodno prakso, pravna mnenja? Tudi to je TV Slovenija zaman spraševala. Predsednik uradniškega sveta je tudi danes (torek) prošnjo, da zadeve pojasni, zavrnil.

Žaberl: Morda je uradniški svet izhajal iz internih aktov policije

In kaj pravi stroka? "Kolikor poznam policijske interne akte, mislim, da prav ti določajo, da se tudi pomočniška delovna mesta štejejo kot vodstvena delovna mesta. Morda je uradniški svet izhajal iz teh internih aktov," je povedal Miroslav Žaberl, strokovnjak za policijsko dejavnost in varnostne vede.

Komisija je po informacijah TV Slovenija sprejela Jušićev argument, da je bil dolga leta del policijskega vodstva. V dokumentu, ki ga je pridobila televizija, se Jušić sklicuje prav na pravila policije, in navaja, povzemamo, da je bil zaposlen v službi generalnega direktorja policije in že samo s tem po policijski hierarhiji višje od denimo direktorja ali načelnika policijske uprave, kar sta vodstveni delovni mesti.

Ali je mogoče, da nekdo, v tem primeru uradniški svet, postavi interna pravila nad uredbo o sistemizaciji delovnih mest in nad zakon o javnih uslužbencih? "Načeloma ne, kajti hierarhija pravnih aktov določa podrejenost internih aktov predpisom," je odgovoril Žaberl.

Na domnevno neizpolnjevanje pogojev je uradniški svet opozoril tudi Lindav, je potrdil njegov odvetnik. A se petčlanska natečajna komisija na opozorila ni ozirala. Jušiću je priznala vodstvene izkušnje, čeprav je sodišče v preteklosti že povedalo: v primerih, ko se zahtevajo izkušnje na vodstvenih delovnih mestih, ne zadošča opravljanje dela, ki ima po vsebini značaj vodenja, treba je le ugotoviti, ali je kandidat zasedal takšno – torej vodstveno delovno mesto.

Sorodna novica Ministrov izbranec Senad Jušić je v preteklosti lagal na sodišču. Bo vseeno lahko vodil Policijo?

Šef policije mora imeti integriteto

Žaberl zaradi našega nedavnega razkritja sodbe, s sojenja na katerem je Jušić pričal tako, da mu sodišče ni verjelo, opozarja, da mora imeti šef policije tudi nesporno integriteto.

"Po mojem bi bilo še najbolje, da bi šli v ponovni razpis. [...] Generalni direktor policije je odločevalec v marsikaterih zelo riskantnih primerih, generalni direktor policije odloča o najhujši uporabi prisilnih sredstev, odloča o določenem delu predlogov za prikrite preiskovalne ukrepe ali za kakšne druge hude ukrepe, in še enkrat poudarjam, generalni direktor policije je tisti, ki bo moral ali pa znal politiki tudi reči ne," je naštel Žaberl.

KPK je uvedel predhodni preizkus

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je v Odmevih dejal, da so na komisiji uvedli predhodni preizkus, v katerem bodo preverili, kako je postopek potekal.

Na načelni ravni je glede postopka dejal, da uradniški svet ni prvič odločal o posameznih kandidatih in da se je torej v Sloveniji vzpostavila praksa, posledično pa morajo obstajati določeni standardi. "Če so se v tem primeru standardi kakor koli spremenili, je tukaj zagotovo na potezi uradniški svet, da to kompetentno pojasni. Jaz sem prepričan, da bodo to morali pojasniti. Enako je tudi pri tolmačenju zakonodaje in vodstvenih izkušenj in tako dalje. Če vzdržijo vsi argumenti, ki so očitno bili upoštevani, potem je to lahko popolnoma v redu," je povedal.

Potrdil je, da je KPK v prihodnosti že obravnaval postopek v primeru uradniškega sveta, ko so bile na tnalu ravno vodstvene izkušnje. "Vem, da je bilo obilo nezadovoljstva, in tudi zakaj se komisija sploh spušča v takšno poslovanje. Jaz mislim, da smo pristojni za to, da preverimo, ali postopki potekajo odgovorno, transparentno, zakonito, in to bomo tudi tukaj storili."