Kot je v sredo sporočil Pentagon, bo v 175 milijonov dolarjev vrednem svežnju vojaške pomoči tudi 120-milimetrsko strelivo z osiromašenim uranom za ameriške tanke M1 Abrams, ki jih je Washington obljubil Kijevu.

ZDA bodo tovrstno strelivo Ukrajini tokrat dobavile prvič. Pred več meseci je tovrstno strelivo Ukrajini obljubila tudi Velika Britanija, kar je Rusija odločno obsodila.

Namestnik ruskega obrambnega ministrstva Sergej Rjabkov je dejal, da je dobava streliva z osiromašenim uranom "kaznivo dejanje".

"To ni samo stopnjevalni korak, ampak je odraz nezaslišanega neupoštevanja okoljskih posledic uporabe tovrstnega streliva na območju spopadov. To je pravzaprav kaznivo dejanje, ne morem dati nobene druge ocene," je dejal in ponovil prejšnja ruska opozorila o nevarnosti jedrske vojne zaradi po njegovih besedah pritiska Zahoda na Rusijo. Po njegovih besedah ZDA ta pritisk nevarno potiskajo do roba neposrednega oboroženega spopada med jedrskimi silami.

Ob tem je pojasnil, da Rusija še naprej vzdržuje stike z ZDA na humanitarnih področjih, ne pa pri večjih vprašanjih. "Tam dialoga ni," je dejal Rjabkov.

ZDA so Ukrajini od začetka ruske invazije februarja lani skupno namenile več kot 43 milijard dolarjev vojaške pomoči.

Evropa skupno Ukrajini obljubila 156 milijard evrov pomoči

Finančna in druga pomoč, ki jo je Evropa skupno obljubila Ukrajini, znaša 156 milijard evrov, kažejo danes objavljeni podatki nemškega inštituta za gospodarske raziskave Ifw. V znesku je všteta pomoč, ki so jo Ukrajini obljubile Evropska unija in članice, pa tudi evropske države, ki niso članice EU-ja, kot sta Združeno kraljestvo in Norveška.

Skupna vsota pomoči za Ukrajino, h kateri so se zavezale evropske države, krepko presega skupni znesek pomoči, ki so ga obljubile ZDA. Ta znaša nekaj manj kot 70 milijard evrov, od tega 42 milijard za vojaško, okoli 24 milijard za finančno ter 3,5 milijarde evrov za humanitarno pomoč, navaja inštitut Ifw.

"Presenetljivo je, kako hitro je Evropa prešla na stalni, večletni program podpore Ukrajini. V primerjavi s tem ZDA zdaj močno zaostajajo, saj v zadnjih mesecih niso sprejele nobene pomembnejše zaveze," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal Christoph Trebesch, vodja skupine na Ifw za spremljanje podpore Ukrajini.

Samo Evropska unija se je za obdobje do leta 2027 zavezala, da bo za pomoč Ukrajini namenila 50 milijard evrov. Poleg tega je inštitut Ifw omenil nemški paket vojaške pomoči v vrednosti 10,5 milijarde evrov za obdobje od leta 2024 do 2027, ter druge enkratne ali večletne programe pomoči za Ukrajino, h katerim so se zavezale Norveška, Danska, Združeno kraljestvo, Švica, Švedska, Portugalska in Litva.

Rusija z droni znova nad Izmail

Ruski brezpilotni letalniki so že četrtič v petih dneh napadli okrožje ukrajinskega pristaniškega mesta Izmail na reki Donavi ter poškodovali tamkajšnje civilne objekte in pristaniško infrastrukturo, je sporočil guverner odeške regije Oleg Kiper.

"To je četrti napad na okrožje Izmail v zadnjih petih dneh," je na Telegramu sporočil Kiper in pojasnil, da je napad z brezpilotnimi letalniki iranske izdelave trajal tri ure. Po njegovih besedah so bili v njem poškodovani civilni objekti, pristaniška infrastruktura, dvigalo in upravna stavba, en človek pa je utrpel lažjo poškodbo noge.

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je Rusija ponoči nad Ukrajino v več skupinah izstrelila skupno 33 brezpilotnih letalnikov, predvsem proti južnim okrožjem regije Odesa. Po lastnih navedbah so jih ukrajinske sile 25 uničile.

Pristanišče Izmail na Donavi je po julijskem umiku Rusije iz sporazuma, ki je omogočal izvoz žita iz črnomorskih pristanišč, postalo glavna izvozna točka za ukrajinsko žito in druge proizvode. V zadnjem času je bil že večkrat tarča ruskih napadov, nazadnje v noči na sredo. Ruski letalniki so po navedbah Kijeva padli in eksplodirali na ozemlju Romunije, kar pa je Bukarešta zanikala.

Trije letalniki sestreljeni nad Rusijo

Medtem je Rusija sporočila, da je njena zračna obramba davi nad Rostovom na Donu na jugu države in moskovskim okrožjem sestrelila skupno tri drone.

Eden je na tla padel zunaj mesta, drugi pa v središču Rostova, je na Telegramu sporočil guverner regije Rostov Vasilij Golubev. Dodal je, da je bil pri tem ranjen en človek, več pročelij hiš in avtomobilov pa je bilo poškodovanih.

En brezpilotni letalnik je ruska zračna obramba ponoči sestrelila tudi nad regijo Moskva. "Danes ponoči so sile zračne obrambe v Ramenskem okrožju preprečile poskus napada z letalnikom na Moskvo," je na Telegramu zapisal moskovski župan Sergej Sobjanin. Žrtev in škode po njegovih besedah ni bilo.

Protiofenziva po oceni Stoltenberga napreduje

Ukrajinske sile so v okviru protiofenzive prebile rusko obrambo in napredujejo, je ocenil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Glede delov ruskih brezpilotnih letalnikov, ki naj bi med nedavnim napadom na ukrajinsko pristanišče Izmail na Donavi padli na ozemlje Romunije, pa je dejal, da znakov namernega napada za zdaj ni.

Po besedah Jensa Stoltenberga je ruska vojska pred invazijo veljala za drugo najmočnejšo na svetu, zdaj pa je "druga najmočnejša v Ukrajini". "Ukrajinci postopoma pridobivajo teren, kar dokazuje pomen naše podpore ter tudi našo sposobnost in pripravljenost za nadaljevanje podpore," je dejal v Bruslju v nagovoru evropskim poslancem.

"To so težki in zahtevni boji, vendar jim je uspelo prebiti obrambne linije ruskih sil in napredujejo," je ocenil prvi mož zavezništva, s čimer se je odzval na nedavne navedbe Kijeva, da je ukrajinska vojska prebila močno utrjeno prvo rusko obrambno linijo na jugu države.

Kljub temu je Stoltenberg priznal, da to napredovanje ni tako veliko, kot sta Ukrajina in Zahod upala, da bo. Po njegovi oceni ukrajinske sile dnevno pridobijo sto metrov na bojiščih. "V skoraj nobeni vojni ne vidimo le zmag za stran, ki jo podpiramo. Bodo slabi in dobri dnevi. Z Ukrajino moramo biti ne le v dobrih, ampak tudi v slabih časih," je poudaril.

Ob tem je pojasnil še, da za zdaj ni znakov, da bi Rusija z letalniki nedavno namerno napadla ozemlje Romunije. Kot je dejal, je Bukarešta v sredo, potem ko naj bi na njeno ozemlje po ruskem sobotnem napadu na pristanišče Izmail na skrajnem jugozahodu Ukrajine padli deli ruskega brezpilotnega letalnika, zavezništvo obvestila o najdbi.

"Nimamo nobenih informacij, ki bi kazale na nameren napad s strani Rusije," je dejal in dodal, da čakajo na izsledke preiskave.

Romunski obrambni minister Angel Tilvar je v sredo sporočil, da so na ozemlju države našli dele, ki bi lahko pripadali dronu. Iz Kijeva so pred tem sporočili, da naj bi bili to deli ruskih letalnikov, medtem ko so v Bukarešti to sprva zanikali.