Po vladni seji, na kateri je bil sprejet sveženj proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, je podrobnosti pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. "Dejstvo je, da so makro ekonomske razmere še vedno negotove – tako zaradi razmer v svetu, povišanja inflacije, zdaj pa pri nas še posebej zaradi katastrofalnih poplav, ki so avgusta prizadele večji del Slovenije," je poudaril v uvodu. Kot je dejal, je bila to glavna prioriteta pri sprejemanju proračunov financiranje ukrepov za odpravljanje posledic poplav.

"Za obnovo po poplavah in pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu bo glede na prve ocene škode potrebnih več milijard evrov. Sanacija bo zahtevala preusmeritev znatnih sredstev znotraj državnega proračuna, saj bo sredstva predvsem treba načrtovati za ukrepe za odpravo posledic poplav," je opozoril. Spomnil je, da bodo ukrepi za obnovo in pomoč po poplavah podprti tudi z viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 do 2027.

V potrjenem predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2024 je sicer načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP-ja. "Brez upoštevanja učinkov poplav na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna bi bili prihodki slabih pol milijarde evrov nižji, odhodki pa nižji za 1,1 milijarde evrov. S tem bi bil primanjkljaj nižji za 620 milijonov evrov oz. eno odstotno točko BDP-ja," je dodal finančni minister.

V potrjenem predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,56 milijarde prihodkov in 15,8 milijarde odhodkov. Proračunski primanjkljaj je za zdaj načrtovan v vrednosti 1,26 milijarde evrov oz. 1,1 odstotka BDP-ja.

Dodatek za upokojence, povprečnine in obseg zadolževanja

Vlada je ob tem potrdila tudi predlog zakona o izvajanju proračunov za leti 2024 in 2025. Ta med drugim določa tudi letni dodatek za upokojence za leto 2024, je povedal Boštjančič. "Zakon predvideva, da se v letu 2024 transferji posameznikom in gospodinjstvom ne bodo usklajevali, enako velja tudi za usklajevanje skupnega dohodka olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024. Uskladitev pokojnin v letu 2024 pa je določena na način, da se akontacija uskladitve opravi že v januarju 2024," je pojasnil.

Z zakonom o izvajanju proračuna je vlada določila tudi obseg zadolževanja državnega proračuna za prihodnji dve leti, in sicer se ta lahko v letu 2024 zadolži za največ 4,66 milijarde evrov, v letu 2025 pa za 4,35 milijarde evrov. Določa se tudi povprečnina za občine, in sicer v vrednosti 700 evrov za obe leti. "Višina povprečnina bo v primeru doseženega dogovora z občinami v DZ-ju spremenjena z amandmajem," je dejal Boštjančič.

Vnaprej napovedan rebalans

Boštjančič je že napovedal zelo verjeten rebalans proračuna na začetku prihodnjega leta. Potreben bo zato, ker bo takrat znan konkretnejši razrez stroškov za sanacijo po poplavah, pa tudi zato, ker bodo prišli novi davki, med njimi predvidoma davek na bilančno vsoto bank.

Za zdaj je poplavam namenjeno 1,2 milijarde evrov. Od tega je 335 milijonov že namenjenih posameznim resorjem in projektom, preostanek pa bo rezerviran na ministrstvu za finance za prerazporeditve. Boštjančič je ob tem napovedal, da se bo za vsak evro popoplavne sanacije točno vedelo, kako je bil porabljen.

(Ne)prodaja državnega premoženja za sanacijo

Na vprašanje, zakaj vlada v namene popoplavne sanacije ne bo prodajala državnega premoženja, temveč bo raje uvajala nove davčne obremenitve, je Boštjančič odvrnil, da je prodaja premoženja stvar strategije, ki še ni sprejeta, in potem letnega načrta upravljanja. Je pa namignil, da bi se nekaj dodatnih prihodkov lahko nabralo iz morebitnega izrednega izplačila dividend. Če, kje in koliko, se bodo še odločali na podlagi individualne obravnave vsakega podjetja v državni lasti.

Podrobnosti o znižanjih bodo pojasnjevali drugi ministri

Minister se je izognil pojasnilu, katera ministrstva so izpolnila pričakovano kvoto štiriodstotnega zmanjšanja in katera ne. Naštel je samo ministrstva oziroma resorje, kjer je bilo "največ debate": delo, javna uprava, okolje in prostor, vzgoja in izobraževanje, gospodarstvo, infrastruktura, visoko šolstvo, naravni viri. Odhodki so se v celoti znižali "za več sto milijonov". Ob tem je minister poudaril, da so se sredstva ponekod celo dvignila, recimo za znanost.

Video: Posnetek novinarske konference

Razrez odhodkov: