Vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj je v sklopu svojega vprašanja opozoril, da je na področju zdravstva v javnem diskurzu in v političnem prostoru veliko "socialnega populizma". "Žal je rezultat tega tudi to, da se je zgodila velika prevara državljank in državljanov s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek," je opozoril.

"Ljudje bodo kmalu v obliki nižjih neto plač občutili, kaj pomeni socialni populizem. Kajti nova ministrica celo v napovedi svojega pogleda na to področje pravi, da bi bilo najbolje, da se to prelije v osnovni zdravstveni prispevek vseh zaposlenih in da se ta prispevek dvigne," je opozoril.

Opozoril je, da tudi na ZZZS-ju opozarjajo, da je v zdravstveni blagajni luknja, ki jo ocenjujejo na 140 milijonov evrov, in da skupščina vladi predlaga, da bi bilo treba prispevek povišati za vsaj 10 evrov. Premierja je vprašal, ali misli, da je dobro, da bodo ljudje "plačali več, da bodo dobili manj".

Sorodna novica Premija za zdravstveno zavarovanje bi po oceni ZZZS-ja morala biti vsaj 10 evrov višja

Premier Robert Golob je v odgovoru dejal, da je bil prvi ukrep vlade glede preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja zamrznitev cen. Spomnil je, da je zavarovalnica, ki je predvidela najnižje povišanje, napovedala dvig za 10 evrov. "Od junija dalje državljanke in državljani varčujejo, ker je ta vlada sprejela zamrznitev cen in ne povišanja," je dejal.

Poudaril je, da je cena za dopolnilno zdravstveno zavarovanje z zakonom omejena na 36 evrov za celo leto 2024. "V proračunu za prihodnje leto so sredstva, s katerimi bo treba to razliko pokriti, zagotovljena. Ker se je vlada zavezala, da bo zagotovila sredstva za pokrivanje izpada zdravstvene blagajne," je dodal. "Zakaj ZZZS straši ljudi, da bo treba s 1. januarjem dvigniti to ceno, je znano samo njim," je še dodal Golob.

Cigler Kralj je premierja vprašal tudi o tem, kaj meni o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v zakonodajni postopek vložila stranka NSi, "s katerim bi radi pomagali, da se rešijo najprej čakalne vrste, potem pa se sistemsko uredijo te zadeve". "V NSi-ju ne verjamemo, da je državno zdravstvo lahko odgovor na potrebe sodobnega državljana ali državljanke v tem svetu," je dejal.

Golob mu je odgovoril, da v nasprotju z NSi-jem koalicija v to verjamejo. Slovenija ima po njegovem mnenju dober javni zdravstveni sistem v primerjavi z drugimi državami, a je javnozdravstveni sistem po epidemiji covida-19 v krizi po vsej Evropi. "Ampak zato ga mi ne bomo demontirali in zato ne bomo prisluhnili teoriji, da je edina pot naprej v tem, da javni sistem ošibimo, in ne bomo podpirali rešitev, ki na tem temeljijo," je poudaril.

Golob: Nabiranje notranjepolitičnih točk na račun vojne je neodgovorno

Poslanec SDS-a Franc Breznik je premierju Robertu Golobu zastavil vprašanje v zvezi s stališčem vlade do poziva Levice k priznanju Palestine kot samostojne države in k uvedbi sankcij zoper Izrael. Podrobno je opisal napad Hamasa na Izrael 7. oktobra in spomnil, da so zahodni voditelji napad obsodili ter poudarili pravico Izraela do obrambe, stališču pa sta se pridružila tudi premier in zunanja ministrica Tanja Fajon. Spomnil je, da je 10. oktobra vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec na zunanjo ministrico naslovil javno pismo, ki je po Breznikovih besedah relativiziralo napad Hamasa in pozvalo k obsodbi Izraela.

Tašner Vatovec je sicer ministrico v pismu pozval, naj prouči vse možnosti za vzpostavitev sistema nadzora in prepovedi izraelskega blaga, ki prihaja z zasedenih palestinskih ozemelj, naj aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava ter začne postopke za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države.

Breznika je zanimalo, kakšen je odnos vlade do predloga Levice in kako se vlada opredeljuje do poziva nevladnih organizacij, ki se financirajo iz proračuna, k sankcijam zoper Izrael.

Golob je v odgovoru poslancu poudaril, da ni zasledil nikogar, ki bi podprl dejanja Hamasa. Ravno nasprotno, je dejal in pojasnil, da je odbor za zunanjo politiko DZ-ja prejšnji teden soglasno sprejel obsodbo napada Hamasa, obe strani pa pozval k spoštovanju mednarodnega prava ter vrnitvi k mirovnim pogovorom.

"Strašno žal mi je, da se iz te teme, iz te groze in iz tega terorja nabirajo notranjepolitične točke na kateri koli strani, to zame ni niti približno odgovorna politika. Kdor koli nabira točke na tej temi, je neodgovoren do žrtev. Žrtve so bile na začetku žrtve terorja Hamasa, danes se štejejo na obeh straneh." Edino, k čemur moramo stremeti, je zaščita nedolžnih civilistov na obeh straneh, je dejal Golob.

"Uradni položaj Slovenije je popolnoma jasen. Slovenija je bila med prvimi, ki je poslala in povečala humanitarno pomoč za Palestino znotraj akcije Združenih narodov, ki so obvezani poskrbeti za zaščito civilistov in beguncev. Na žalost smo priča temu, da ZN v svojem poslanstvu niso uslišali z obeh strani. Zato pozivamo tudi Izrael, da se v prihodnjih akcijah dosledno drži humanitarnega in mednarodnega prava. Nikakor mu ne odrekamo pravice do obrambe, a znotraj humanitarnega in mednarodnega prava." Golob je nato prebral skupno izjavo, ki jo je svet 27 voditeljev članic EU-ja sprejel v nedeljo.

Ker Breznik ni bil zadovoljen z Golobovimi pojasnili, je dal postopkovni predlog, da državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

Sorodna novica Člani OZP-ja obsodili napad Hamasa, obe strani pa pozvali k spoštovanju mednarodnega prava

O razmerah na Bližnjem vzhodu je pred sejo govorila tudi ministrica Fajon, ki je opozorila na nove izbruhe nasilja na Zahodnem bregu in ob izraelsko-libanonski meji.

Poudarila je, da si Slovenija z enako mislečimi državami prizadeva obnoviti bližnjevzhodni mirovni proces s končnim ciljem rešitve dveh držav. "Palestina ima pravico do svoje države," je poudarila Fajon. Kot je v preteklih dneh sicer večkrat ponovila, pa zdaj ni pravi trenutek za slovensko priznanje Palestine kot samostojne države.

Iz NSi-ja očitki o počasnem in neustreznem ukrepanju po poplavah

Poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je premierju zastavil vprašanje glede rasti ocene stroškov odprave posledic poplav, ki je iz prvotne ocene 500 milijonov evrov narasla na skoraj 10 milijard evrov. Ob tem je opozoril, da so ljudem, ki so bili najbolj prizadeti, ostale le "prazne obljube – porušene hiše, struge brez gradbene mehanizacije ter občine in ljudje, ki čakajo na obljubljeni denar". "Kako boste ljudem sploh lahko razložili, zakaj potrebujemo 10 milijard za popoplavno sanacijo," je vprašal premierja. Zanimalo ga je tudi, kdaj bodo ljudje dobili odgovore o tem, "kako bodo preživeli zimo", ali se bodo morali preseliti, kdaj bodo dobili sredstva za nastalo škodo in koliko novih davkov bo za ta namen uvedenih.

Golob je v odgovoru poudaril, da še nobena vlada doslej ni izplačala intervencijskih stroškov v takšnem obsegu in tako hitro. Dodal je, da je bil tudi koroški vodovod že odprt in da je bil dokončan 30 dni pred zastavljeno časovnico. "Vse zasluge gredo lokalnim oblastem, ampak brez sredstev, ki jih je zagotovila ta vlada, ne bi bilo ničesar," je poudaril. Kot je spomnil, sta bila za ta namen spremenjena že dva zakona, v pripravi pa je tudi zakon o obnovi.

Sorodna novica V NSi-ju kritični do ocen škode po poplavah: "Zdi se nam, da se ta poplavni balon namenoma napihuje"

"Popolna laž je, da še nihče od občin ali ljudi še ni dobil denarja," je ob tem opozoril Golob. "Prvi denar so dobili neposredno od Karitasa in Rdečega križa, ki smo jima neposredno nakazali 10 milijonov evrov," je dejal. Kot je spomnil, je bil vsak, ki je bil prizadet upravičen do 3000 evrov nadomestila. Če kdo od prizadetih sredstev ni dobil, jih lahko še vedno zahteva, je dejal Golob in ljudi napotil na številko 114.

"V drugi fazi smo na podlagi interventne zakonodaje vpeljali izredno solidarno pomoč, ki se izplačuje prek centrov za socialno delo – 18 milijonov evrov je že bilo nakazanih neposredno ljudem. Še dodatnih 10 milijonov bo nakazanih v teh dneh," je napovedal.

Tretja oblika pomoči pa je, da se tistim, ki so izgubili vse, pomaga pri povračilu njihove škode, vključno z nadomestnimi gradnjami, je dejal Golob. "Povedal sem že, da bodo na razpolago nadomestni objekti, ki so že zgrajeni, da ne bo čez zimo nihče brez strehe nad glavo. Ti objekti so še vedno na razpolago," je dejal Golob in dodal, da so ljudje, ki zaradi posledic poplav nimajo nastanitve, upravičeni do brezplačnega najema v okviru javnega stanovanjskega sklada ali do povračila najemnine.

Ocena neposredne škode pa po pojasnilih Goloba narašča, ker prijava poteka prek občinskih komisij. "Vlada mora poskrbeti za to, da bo iz te neposredne škode prišlo do obnove," je poudaril. Kot je dejal, je neposredne škode za približno štiri milijarde evrov, a v tej številki marsikaj ni zajeto, zato je skupna ocena pri okoli 10 milijardah. "V tej škodi je, denimo, strošek hiše, ki je plazovito ogrožena, ni pa nobenega stroška ureditve tega plazu," je ponazoril.

Golob: Socialna pomoč ostaja natančno enaka, kot je

Poslanec Levice Milan Jakopovič je premierja spraševal o razlogih za odločitev vlade, da pri pripravi zakona o izvrševanju proračunov kot varčevalni ukrep uvede neusklajevanje socialnih transferjev. Kot je na četrtkovi seji odbora DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide dejal minister za delo Luka Mesec, so z namenom varčevanja zaradi avgustovskih poplav na vladi iskali "čim manj boleče možnosti". Ob tem je dodal, da kljub temu "boli predvsem zamrznitev socialnih transferjev v letu 2024", kar je naletelo na neodobravanje poslancev koalicije in opozicije. Jakopovič je v izjavi za medije pred sejo DZ-ja dejal, da je v času varčevanja neprimerno, da to temelji na najšibkejših v naši družbi.

Premier Golob prst uperil v ministra Mesca

Predsednik vlade je v odgovoru glede zamrznitve socialnih transferjev s prstom pokazal na ministra Levice Luko Mesca, češ da se je sam odločil, kje na svojem resorju bo varčeval in zagotovil sredstva za poplave, je poročal Radio Slovenija.

Po besedah premierja namreč ni odgovorno, da na seji vlade ukrep najprej potrdiš, potem pa v parlamentu bežiš pred odgovornostjo. "Danes priti sem in izigravati sklepe vlade, pri katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno, pa četudi je boleče. Opažam pri marsikaterem ministru, da je namenoma pustil zunaj proračuna tiste (ukrepe, op. n.), ki jih je najtežje zavrniti tukaj (DZ, op. n.), da si je s tem olajšal delo. Meni je žal, da je to vaš minister," je zabrusil poslancem Levice.

"Veseli me, da je predsednik vlade predlagal nekaj rešitev, kako bi lahko zbrali sredstva, ki bi tudi v prihodnjem letu omogočila uskladitev socialnih transferjev," se je na premierjev očitek odzval Mesec.

Dvig trošarin na tobak, sladke in žgane pijače

Pri socialni pomoči je treba upoštevati stisko ljudi in te pomoči ne zmanjševati, je v odgovoru dejal Golob in zagotovil, da je nihče ne zmanjšuje. Prav tako pa je po njegovem mnenju treba preprečiti, da ne prihaja do zlorab in "da se ne splača bolj biti doma kot delati". Ob tem je napovedal nadzor nad porabo sredstev prek digitalne kartice. Pri rekordno nizki brezposelnosti je treba po njegovem mnenju najprej stimulirati tiste, ki delajo.

"Ko bodo vzpostavljene razmere za boljši nadzor in se ta socialna pomoč ne bo zlorabljala, bomo vzpostavili dodatne vire," je dejal. Ob tem je napovedal, da bo ministrstvo za finance proučilo dodatne vire za usklajevanje socialnih transferjev z dvigom trošarin na tobačne izdelke, sladke in žgane pijače. Sredstva bodo po njegovih besedah namenjena vsem ranljivim skupinam, ne samo za socialno pomoč. "Zato, da bomo zagotovili sredstva, ki jih vašemu ministru ni uspelo," je dejal.

Sorodna novica Minister Mesec na odboru za delo: Zamrznitev socialnih transferjev boli

Mesec je tudi v odgovoru na poslansko vprašanje predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič o problematiki ureditve ustrezne pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami odgovoril, da je ministrstvo za finance proračun ministrstva za delo zaradi varčevalnih ukrepov in poplav zmanjšalo za 300 milijonov evrov. Zaradi tega imajo težave s financiranjem tudi že obstoječih programov. "In to je bistven razlog, zakaj te rešitve nimamo, ker zanjo enostavno ni denarja," je dodal.

Ministrstva so glede varčevanja odločala samostojno

Golob je pojasnil, da je ministrstvo za finance v procesu načrtovanja proračunov za prihodnji dve leti vsakemu od ministrstev dalo nalogo, da poišče področja, kjer so mogoči prihranki s čim manj negativnimi posledicami. "Vsako ministrstvo se je glede tega odločalo samostojno," je poudaril. Ob tem je poudaril, da vlada ne varčuje "kar tako", ampak ker je v avgustovskih poplavah najmanj 600 družin ostalo brez domov in ker je treba zagotoviti denar za popoplavno obnovo. "Nikomur nismo vzeli socialne pomoči, socialna pomoč ostaja natančno enaka, kot je," je dodal.

Zakaj so se povišali le nekateri transferji?

Zakaj se je višina nekaterih transferjev na predlog ministrstva povečala in drugih ne, pa po Golobovih besedah ni vprašanje za predsednika vlade. "Čeprav se vam to zdi, ker je vedno priročno, da je ob slabi novici predsednik vlade tisti, ki naj odgovarja, ko je dobra, takrat pa so ministri, ki se s tem hvalijo," je bil kritičen premier. Kot je sicer dejal, se je sam navadil te vloge, a je hkrati poudaril, da je treba biti v parlamentu pošten.

Odgovor Goloba na vprašanje poslanca Levice je odmeval tudi med koalicijskimi partnerji, ki pa hkrati poudarjajo, da razprava o predlogu proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti še poteka, zato se za zdaj še nadejajo možnosti nadaljnjega usklajevanja.

"Za Socialne demokrate je ključno, da ne jemljemo pravic tistim, ki so že tako šibkejši. V času poplav pa smo dobili nov del prebivalstva, ki je močno ogrožen," je ob robu redne seje DZ-ja danes opozorila predsednica SD-ja Tanja Fajon. Ob tem je spomnila, da je bil proračun sestavljen v drugačnih okoliščinah, je tudi varčevalen, čeprav vlada ne znižuje sredstev za investicije, je navedla.

A pogajanja še potekajo, gre za predloga proračunskih dokumentov in v koaliciji si želijo najti dodatna sredstva tudi za socialne transferje, je zatrdila podpredsednica vlade Fajon. "Upam, da bo v pogajanjih mogoče najti še kaj fleksibilnosti. Za zdaj pogajanja potekajo, želim si ostati optimistka," je sklenila.

Po mnenju vodje poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca pa je napoved trošarin, ki jo je danes podal Golob, "popolnoma v pristojnosti ministrstva za finance, tako da bi pričakovali, da bi minister za finance to storil veliko prej". Sicer pa današnji odgovor predsednika vlade v Levici razumejo kot signal, da se je mogoče o ustreznih rešitvah še pogovarjati.