O tem, da naj se dnevni red seje odbora DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) razširi z obravnavo terorističnega napada Hamasa na Izrael, so predlagali v poslanski skupini opozicijske stranke NSi. Sejo so sicer članice in člani na pobudo predsednika odbora iz vrst SD-ja Predraga Bakovića začeli z minuto molka za vsa nedolžno izgubljena življenja na obeh straneh.

OZP je sicer po razpravi brez glasov proti sprejel sklepe, v katerih obsoja sobotni teroristični napad palestinske oborožene skupine Hamas na Izrael. Člani odbora so podprli tudi stališče, da ima Izrael pravico do samoobrambe, a to mora biti v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom. Odbor je pozval še k umiritvi razmer in vzpostavitvi humanitarnih koridorjev ter izpustitvi talcev. Strani naj se vrneta k mirovnim pogovorom, ki bodo vodili k rešitvi dveh držav, so se še strinjali člani odbora, ki je ob tem obsodil tudi omejevanje vsakršne pomoči na območju Gaze in Izraela.

Članice in člani odbora za zunanjo politiko se bodo popoldne po avdio-videopovezavi pogovarjali tudi z izraelskim veleposlanikom Ze'evom Bokerjem.

Vrtovec: Slovenija se mora odločneje postaviti na stran Izraela

V razpravi so se sicer vrstile obsodbe terorističnega napada Hamasa. "Za ta teroristični napad ni in ne sme biti nobenega opravičila. Po prepričanju NSi-ja gre za kršitev vseh moralnih vrednostnih in tudi mednarodnih norm. Gre za barbarsko in zahrbtno dejanje, dejanje proti človekovim pravicam, človečnosti in tudi prizadevanju za mir," je v uvodu dejal poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec.

Sorodna novica V Gazi uničena univerza, edina elektrarna ostala brez goriva in prenehala delovati

Kar se tiče NSi-ja, je podpora odločnemu odzivu Izraela v nastalem položaju več kot utemeljena, je poudaril. "Tudi Slovenija se mora odločneje postaviti na to stran – prvič z obsodbo terorističnih dejanj in na drugi strani v prizadevanju, da ima Izrael, ki je napaden, vso pravico, da se tudi brani," je dejal Vrtovec. "Le z izkorenitvijo terorizma bo zagotovljeno normalno sobivanje Izraelcev in Palestincev in le tako ima lahko demokratična stran legitimnega sogovornika v prizadevanju za mir," je prepričan poslanec NSi-ja, ki je ob tem opozoril na številne umrle civiliste in na to, da Hamas za doseganje svojih ciljev izkorišča tudi Palestince.

Vrtovec je odziv Slovenije na dogajanje označil za mlačen. "Pričakovali bi odločnejše obsodbe terorizma. Žalosti pa predvsem, da imamo – ne samo v DZ-ju, ampak tudi v vladi –, stranko Levica, ki teh dejanj ne obsoja. Še več – predstavnik te stranke dajejo legitimnost tem napadom, češ, to je pač odziv na to, kar počne Izrael, omenja se apartheid in podobne nebuloze. V bistvu gre za provokacijo, ko se obenem omenja mednarodno priznanje Palestine," je dodal Vrtovec.

Fajon: Trenutno je ključno prizadevanje, da ne pride do dodatne eskalacije

Seje odbora se je udeležila tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki je dejala, da je Slovenija nemudoma najostreje obsodila teroristični napad Hamasa na Izrael. "Ta napad je povzročil izgubo številnih nedolžnih življenj," je opozorila. Poudarila je, da ima Izrael po mednarodnem in humanitarnem pravu pravico do samoobrambe, a opozorila, da ministrstvo z zaskrbljenostjo spremlja tudi "trenutno humanitarno katastrofo, ki se dogaja na ozemlju Gaze".

Sorodna novica EU ne ustavlja pomoči Palestincem, a države si niso enotne. Fajon: Zaščita civilistov je prva skrb.

"Za civiliste so tam trenutno zaprte vse meje, ni dotoka vode, elektrike, zdravil. Skrbi nas, kaj se dogaja z uničevanjem civilnih ciljev. Slovenija prednostno poziva, da naj se ustavijo vsi napadi, nasilje, provokacije, da ne pride do nadaljnje eskalacije v regiji in da predvsem zaščitimo civiliste, izpustimo talce, vzpostavimo humanitarne koridorje in vse strani pozivamo k temu, da spoštujejo mednarodno in humanitarno pravo," je dejala Fajon.

Kot je pojasnila, je na torkovem zasedanju zunanjih ministrov pozvala k takojšnji ustavitvi nasilja in umiritvi razmer. Poudarila je tudi, da je večina članic EU-ja pozvala, da se mora humanitarna in razvojna pomoč Palestini nadaljevati. "Potrebe civilistov bodo v nadaljevanju še večje," je opozorila. Po njenem mnenju se mora mednarodna skupnost truditi predvsem za to, da ne pride do dodatnega zaostrovanja in poslabšanja razmer, ki bi se lahko razvile v obsežno vojno.

Iz opozicije kritike do stališč Levice

Prejšnji zunanji minister in trenutni poslanec SDS-a Anže Logar je na odboru ocenil, da je v tem primeru Izrael žrtev, Hamas pa agresor. Pozive k mirovnim pogajanjem, ki da jih sicer podpira, je komentiral rekoč, da Izrael pri teh nima sogovorca na palestinski strani. Palestinska vlada s sedežem na Zahodnem bregu je namreč v sporu s Hamasom in nanj nima vpliva.

Njegov strankarski kolega Branko Grims je izrazil zaskrbljenost nad daljnosežnimi učinki Hamasovega napada, češ da ta odpira pot prihodu pripadnikov te organizacije po balkanski migrantski poti v Evropo oz. Slovenijo. Zato je še enkrat ponovil prepričanje, da mora Slovenija okrepiti mejni nadzor.

Opozicija je bila sicer v razpravi posebej kritična do Levice, ki da s svojimi stališči ruši enotnost slovenskega odziva na zadnje dogajanje na Bližnjem vzhodu. Člane odbora iz opozicije je zmotilo predvsem pismo vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca, ki je najnovejši konflikt postavil v zgodovinski kontekst. V tej luči je Vatovec, ki je bil na seji sicer odsoten, ministrico Tanjo Fajon pozval, naj prouči vse možnosti za vzpostavitev sistema nadzora in prepovedi izraelskega blaga, ki prihaja z zasedenih palestinskih ozemelj, naj aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava in kolonialno silo znotraj EU-ja, vključno z uvedbo sankcij, ter naj začne postopke za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države.

Greif: Obsoditi moramo vsako nasilje, ne samo ene strani

Poslanka Levice Tatjana Greif je v razpravi opozorila, da je sobotni napad Hamasa na Izrael "eskaliran odziv desetletja dolgega apartheida na palestinskih območjih". Poudarila je, da Hamas ne deluje neodvisno in v imenu palestinskih ljudi, temveč je "vojaški izvajalec zunanje politike". Izrazila je skrb za civiliste, ki območja Gaze ne morejo zapustiti, ob tem pa je prekinjen dotok hrane, energije in zdravil. "Vse to grozi edino civilistom, ljudem, prebivalstvu. To je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom," je dejala in opozorila tudi na besede izraelskega zunanjega ministra, ki je Palestince iz Gaze označil za "človeške živali".

Sorodna novica "Katastrofa Izraelcev s predhodno večdesetletno katastrofo Palestincev vodi v novo katastrofo"

"Treba je obsoditi napad na Izrael, in ga obsojamo. Treba pa je obsoditi tudi masaker v Gazi, raketiranje Gaze – tudi to je zločin. Oboje je treba obsoditi. Prav tako je treba obsoditi kolektivne povračilne ukrepe, kot sta odkop vode in elektrike, kjer so žrtve samo nedolžni civilisti. Treba je prekiniti nasilje obeh strani," je povzela stališče stranke Levica, v kateri odboru za politiko predlagajo sklep o obsodbi vojnih zločinov, terorizma, apartheida, genocida, omejevanja humanitarne in razvojne pomoči ter maščevalne politike na območju Gaze in celotne Palestine. "Levica ne nasprotuje obsodbi nasilja, ampak obsoditi je treba vsako nasilje, ne samo ene strani. In prosim, nehajte lagati," je pozvala poslance opozicije.

Miroslav Gregorič (Svoboda) pa povedal svoj občutek, da se v Izraelu že od sredine 90. let dalje dela vse, da bi se onemogočila rešitev dveh držav, za katero se deklarativno zavzema tudi Slovenija. Pri tem je navedel izraelsko politiko gradenj nezakonitih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, ki jo izrazito podpira aktualna vlada. Obsodil je neaktivnost velikih sil za rešitev dolgotrajnega spora.

Sprememba proračuna bo otežila prizadevanja za krepitev diplomatske mreže

Odbor DZ-ja za zunanjo politiko se je v nadaljevanju seje seznanil s predlogom spremembe proračuna za prihodnje leto in predlogom proračuna za leto 2025, kar zadeva ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. "Pod črto lahko rečem, da seveda bo ta načrtovani predlog znatno otežil prizadevanja našega ministrstva za krepitev diplomatske mreže, torej bomo morali upočasniti ambicije pri odpiranju dodatnih veleposlaništev, ne bomo pa nobenega zapirali," je dejala ministrica Tanja Fajon.

Sorodna novica Vlada potrdila proračuna za prihodnji dve leti, zaradi poplav odhodki leta 2024 višji za milijardo

Kot je pojasnila, bo ministrstvo zaradi stroškov, povezanih s sanacijo nastale škode po uničujočih poplavah, prihodnje leto prejelo 3,2 milijona evrov manj, kot je bilo sprva predvideno. Predlog proračuna za leto 2024 zunanjemu ministrstvu namenja 119,8 milijona evrov, leto pozneje pa 114,4 milijona, je povedala Fajon.

V prihodnjem letu bo zato manj sredstev načrtovanih predvsem na področju materialnih stroškov in pogodbenih obveznosti diplomatsko-konzularnih predstavništev. "Na področju obveznosti do mednarodnih organizacij so načrtovana le sredstva za pokritje rednih obveznosti, torej članarin, brez prispevkov mednarodnim organizacijam za podporo programom in projektom, ki bi odražali prioritete zunanje politike Republike Slovenije," je dodala.

Ob tem je izrazila upanje, da bodo z revizijo proračuna, ki bo spomladi prihodnje leto, lahko uresničili kakšen načrt več.