Cilj posveta z vodji parlamentarnih strank je iskanje konsenzualnih rešitev, je po sestanku dejal premier Robert Golob in dodal, da povečanje pravic v poplavah oškodovanih za sabo potegne potrebne dodatne finančne vire. Finančni viri bodo po njegovih besedah najprej pri varčevanju v proračunu, drugi korak pa bodo povečane dividende finančnega dobička SDH-ja.

"Državna podjetja so tista, ki bodo pomembno prispevala k temu, da se proračunski sklad za obnovo in razvoj napolni v prihodnjem letu. Hkrati načrtujemo nove davčne vire, davek na bilančno vsoto bank, in začasno povečanje davka na prihodek pravnih oseb. To so finančni viri, ki jih bomo potrebovali, ne načrtujemo nobenih davkov za prebivalstvo, in ne načrtujemo nobenih davkov iz naslova dela," je na novinarski konferenci po sestanku z vodji parlamentarnih strank dejal premier Golob.

Pri zakonu je pomembno, da poleg povečanja obsega pravic prinaša tudi pohitritev upravnih postopkov za pridobivanje dovoljenj in umeščanja v prostor, pa tudi postopke razlastitev za nadomestne gradnje. "Uvajamo tudi učinkovitejše upravljanje vodotokov ter odpravo posledic plazov," je še povedal premier.

Zelo pomemben element zakona je po Golobovih besedah tudi nadzor nad porabo proračunskih sredstev. "Uvajamo t. i. strokovni nadzor nad proračunskim skladom, poleg vseh inšpekcij, poleg Računskega sodišča, poleg parlamentarnega nadzora, ker želimo, da je poraba tega denarja v celoti transparentna," je sklenil in dodal, da bodo podatki o porabi javno objavljeni.

"Zgodbo želimo zaokrožiti z namenom, da bodo poplavljena območja čim hitreje sanirana, hkrati pa bodo odpornejša na prihodnje ujme," je še pristavil. Premier Golob verjame, da je mogoče doseči konsenz glede zakona, v kar so ga prepričali tako pogovori s politiki parlamentarnih strank kot tudi pogovori z župani prizadetih občin.

V SDS-u predvsem pomisleki glede zagotavljanja sredstev in nadzora

"S tem zakonom razveljavljamo ali dopolnjujemo več kot 20 drugih zakonov. To je pristop, ki je ustrezen v kritičnih razmerah za odpravljanje naravnih nesreč ali drugih izrednih dogodkov," je po srečanju ocenil predsednik SDS-a Janez Janša. Dodal je, da je prejšnja vlada v času covida sprejela 10 takšnih zakonov. "Takrat je bil takšen pristop kritiziran, zdaj se je izkazalo, da je to edini možen način za reakcijo na situacijo, kakršna je doletela državo v avgustu," je dejal.

Ocenil je, da je veliko rešitev v zakonu ustreznih, in napovedal, da jih bodo v SDS-u podprli. "Deloma pa moti mešanje vsebine, ki je v tem zakonu za obnovo, z vsebino, ki je v interventnem zakonu," je dejal. "Razumemo, da je za financiranje določenih ukrepov verjetno predolgo čakati tri ali štiri mesece in je nekaj teh rešitev treba dati v interventni zakon, ne pa pač vseh," je dejal. Izrazil je upanje, da bodo nekatere rešitve iz interventnega zakona, ki niso časovno vezane na kratke roke, ob sprejemanju zakona v DZ-ju umaknjene in premaknjene v sistemski zakon o obnovi.

Glavni pomislek SDS-a pa se nanaša na zagotavljanje sredstev za obnovo. "Vlada je ubrala pristop zbiranja sredstev iz različnih virov, tudi z dodatnimi davki in prispevki," je dejal Janša. Ker bo glavna obremenitev prišla šele v letu 2025, je po Janševih opozorilih ob trenutnem ohlajanju gospodarstva in padanja gospodarske rasti "veliko vprašanje, kakšni bodo takrat dejanski davčni viri iz povišanih davčnih stopenj ali bilančnih vsot bank in hranilnic". Janša je dejal, da bi morali v obliki drugih sistemskih zakonov za pomoč gospodarstvu zagotoviti, da bi bil ta padec gospodarske rasti čim manjši oz. da bi celo obrnili krivuljo. "Če je gospodarska rast visoka, se tudi od nižjih davčnih stopenj zbere več sredstev," je dejal.

V tem zakonu je po ocenah Janše poleg "številnih dobrih rešitev" tudi veliko stvari, ki vanj ne spadajo. Opozoril je, da je v osnutku denimo člen, v katerem piše, da je tretja razvojna os označena kot "absolutna prioriteta", in se vprašal, zakaj je treba v takšen zakon vpisovati nekaj, kar je vsem jasno.

Dotaknil se je tudi vprašanja nadzora porabe sredstev, ki je po njegovi oceni zastavljen neustrezno in brez resnih instrumentov. Napovedal je, da bo SDS predlagal, da celotno porabo iz sklada nadzira Računsko sodišče, in dodal, da je bil predlog na sestanku sprejet pozitivno, zato pričakuje, da bo tudi podprt. Kot je dejal Janša, je na sestanku pogrešal podatke o gradaciji popisane škode oz. seznam projektov po prioritetah in s finančno oceno stroškov ter opredelitvijo časovnice. "Pričakujemo, da bo, ko bo vlada dala zakon v razpravo v DZ, to priloženo," je dejal.

"Največja dodana vrednost tega sestanka je soglasje oz. strinjanje, da se v tem zakonu uredi tudi pristojnost za urejanje vodotokov," je še dodal Janša, ki je prepričan, da bi moralo biti to v pristojnosti občin, in ne države. Napovedal je, da bo SDS v DZ-ju podprl "vse dobre rešitve, nekaj dodatnih pa bo še predlagal".

Tonin: Lahko bi se vrnili na sistem, ki je veljal v preteklosti

Predsednik opozicijskega NSi-ja Matej Tonin je povedal, da je poudaril tri ključne stvari, ki v zakonu manjkajo, nekatere je treba izboljšati, druge pa bi bilo treba izključiti iz zakona.

"Stvar, ki v tem zakonu definitivno manjkajo, je drugačno urejanje vodotokov. Ravno zaradi slabega urejanja vodotokov so se nam zgodile te poplave v tako velikem obseg. Jasno je, da sedanji sistem urejanja vodotokov ne deluje, sedanji sistem koncesionarjev ni dal pravih rezultatov in ta del manjka v tem zakonu," je dejal in dodal, da se jim v NSi-ju zdi primerno, da bi se lahko vrnili na sistem, ki je veljal v preteklosti.

"Kar pomeni, da imamo neko nadzorno institucijo, ki nadzira vodotok, in da lahko material iz tega vodotoka iznašajo vsi, ki so za to zainteresirani. Mi imamo omejena sredstva, kaj lahko na vodotoku delamo, imamo pa številne gospodarske subjekte, gradbena podjetja, druge male podjetnike, ki so zainteresirani, da bi seveda z dovoljenjem tistega, ki skrbi za ta vodotok, prišli do tega proda, ki ga lahko potem naprej uporabijo pri svojih dejavnostih. Na takšen način pridemo do win-win kombinacije, ko je nekdo zainteresiran, da prazni vodotok in hkrati tudi potem razbremenjuje državo pri plačilih, ki pa so potrebna na tistih delih vodotokov, ki so tržno manj zanimivi, da se take stvari počnejo," je pojasnil.

Tonin je še dejal,da bi bilo ob tem treba spremeniti tudi pristojnosti, vsaj za drugi red voda bi morale biti pristojne občine, ki bi si morale za urejanje teh vodotokov zagotoviti tudi državna sredstva. "Zagotovo občine bolje poznajo stanje vodotokov, so bolj vpete v življenje nekega kraja in zato tudi hitreje posredujejo," je poudaril.

Predsednik NSi-ja je še povedal, da je opozoril, da so sicer skrajšani nekateri roki pri novogradnjah, pri nadomestnih gradnjah, pri umeščanju v prostor, vendar ni predvidenih nobenih sankcij.

"Kaj če se uradništvo tega ne drži? Že danes imamo številne zakone, kjer so roki jasno predpisani, tudi zelo razumni, pa se jih vendarle uradništvo ne drži in zato smo v NSi-ju prepričani, da bi na tem delu, če hočemo narediti debirokratizacijo, morale biti tudi neke sankcije. Najučinkovitejša sankcija pa je, da se, če organ ne izda soglasja, mnenja, šteje, da je bilo izdano pozitivno mnenje in soglasje. Molk organa je na neki način pozitivno soglasje za stvari, ki so bile zahtevane," je še pojasnil.

NSi pa po njegovih besedah nasprotuje tudi dodatnemu obdavčenju gospodarstva, saj menijo, da je to korak v napačno smer globalnih nepredvidljivih okoliščin.

Prednik si želi zakon, s katerim bodo zadovoljni vsi

Jani Prednik, vodja poslanske skupine SD-ja, je zadovoljen z načinom sprejemanja tega zakona in upa, da zaradi vseh posledic, ki jih je pustila ujma, ta zakon ne bo točka političnega obračunavanja. Kot prioritetna je v zakonu zapisana tudi tretja razvojna os, kar ga veseli. Če bi bila zgrajena že pred leti, bi se tudi sanacija zdaj lažje opravljala, je prepričan. Na Koroškem je ta ujma odprla tudi določene rane, ki kažejo na okoljsko onesnaženost. Ta zakon po njegovih besedah vključuje tudi člene, ki bodo reševali sanacijo.

Zahteva SD-ja je bila, da se za obe najbolj prizadeti območji vključijo členi, ki bodo vključevali tudi nadaljnji razvoj teh regij, saj sta bili do zdaj zapostavljeni. Minister Jevšek je pripravil člen, ki daje podlago za pripravo programov za poznejši razvoj teh regij, kar je po Prednikovih besedah storjeno po vzoru pomurskega zakona, ki je takrat pomenil razcvet te regije.

"Smo na začetku sprejemanja tega zakona, v nadaljevanju bodo vključeni vsi deležniki, lokalne skupnosti in upam, da bomo prišli do takšnega zakona, da bomo zadovoljni vsi – država, ljudje in lokalne skupnosti," je poudaril.

Vrečko: Čim prej se mora začeti drugi del sanacije

Koordinatorka Levice Asta Vrečko je pojasnila, da so na vseh treh njihovih ministrstvih aktivno sodelovali pri pripravi interventnega zakona. "Za nas je ključno, da se čim prej začne drugi del sanacije," je dejala in opomnila, da je nujno, da se ob tem zamislimo tudi nad posledicami podnebnih sprememb, ki so tudi ene izmed povzročiteljev tovrstnih katastrof. "To nas čaka še v prihodnje, še bolj poglobljene razprave in ukrepi, ki bodo preprečevali takšne katastrofe," je dodala.

Osnutek zakona

Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti. Pripombe pričakuje še danes do 15. ure.

Z zakonom želi vlada predvsem pospešiti postopke na področju gradnje. Pri gradnji državne infrastrukture pri razvojnih projektih, ki so v interesu tako države kot prizadete regije, bi bilo tako treba projektne pogoje izdati v 15 dneh od prejema zahteve.

Za pomoč prebivalcem je v predlogu zakona med drugim predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano stoodstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi posameznikom, ki niso kreditno sposobni. Za gospodarstvo in občine pa so predvideni ukrepi, ki se bodo izvajali prek različnih finančnih instrumentov, z nepovratnimi in tudi povratnimi sredstvi.

V gospodarstvu nezadovoljni zaradi napovedanega dviga davka na dohodke

Namenski viri za obnovo se bodo zbirali na posebnem proračunskem skladu. Poleg financiranja iz proračuna, podprtega tudi z evropskimi sredstvi, in prejemkov od donacij ter solidarnostnih sobot, vlada predvideva tudi nekatere dodatne začasne fiskalne vire.

Kot je za Radio Slovenija poročal novinar Tomaž Celestina, je vlada ob petletnem davku na bilančno vsoto bank v vrednosti 0,2 odstotka ter delu dobička in bilančnega dobička SDH-ja, kot enega od virov financiranja obnove predvidela petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov, s čimer pa je veliko nezadovoljstva znova povzročila v gospodarstvu.