"Prepričan sem, da če bi bil tiho in bi ubogal, te afere ne bi bilo," je v izjavi za javnost pred poslovno stavbo Darsa v Ljubljani pojasnil Valentin Hajdinjak.

Navedel je, da se je za odstop odločil, ker se v razmerah, ki so nastale po objavi POP TV o domnevnem pobiranju podkupnin za posle z Darsom in sumu kartelnega dogovarjanja pri poslu avtovleke, ni dalo več delati. Odstopil pa je zato, ker se "tovrstnih praks", ko se "predsednik nadzornega sveta in trije člani uprave dobivajo in pogovarjajo o njegovi zamenjavi", ne gre več.

"Družbo Dars sem vodil odgovorno in zakonito," je zatrdil Hajdinjak, ki zanika vse očitke o domnevni korupciji in jih označuje za medijski konstrukt. "Bojim pa se, da je bil cilj tistih, ki so vse to sproducirali, zgolj eden – da Dars postane plen različnih interesov," je poudaril.

Hajdinjak: Na razpisih se vrti veliko denarja

"Zagotovo obstajajo sodelavci, ki imajo takšne ali drugačne želje, da bi bodisi zasedli moje mesto ali pa bi dobili mesto v upravi in se približali možnosti odločanja o določenih poslih," je dejal.

Po Hajdinjakovih besedah se na razpisih vrti veliko denarja. Eden takšnih je razpis za avtovleko oz. odstranjevanje pokvarjenih in poškodovanih vozil nad 3,5 tone. Kot danes poroča portal 24ur, je vodstvo Darsa v ponedeljek odločilo, da razpis prekinejo.

Danes je znova zavrnil vsakršno vpletenost v domnevno podkupovanje in kartelno dogovarjanje v družbi. "Jasno je, da se nisem z nikomer sestajal in da nisem prejel nobene podkupnine," je dejal in zagotovil, da je Dars vodil odgovorno in zakonito. Prepričan je, da bodo to pokazale tudi forenzične revizije, ki se jih, kot pravi, veseli.

Hajdinjak odhaja brez odpravnine

Spomnil je, da se je v medijih med drugim problematiziral nakup tovornih vozil, češ da je bil razpis napisan samo za enega ponudnika. Ena od družb je sprožila revizijski postopek, državna revizijska komisija pa je v vseh razen eni točki pritrdila Darsu, iz česar po Hajdinjakovih pojasnilih izhaja, da so bili tehnični pogoji pri konkretnem razpisu dobri.

Krivdno razrešitev, ki se je pojavila na mizi kot alternativa odstopu, je Hajdinjak označil za čisto izsiljevanje. Zanika, da bi dobil kakršno koli podkupnino ali da bi bilo s katerim od poslov kar koli narobe. To bi lahko, kot je poudaril, dokazal tudi na sodišču, a tega ne bo storil. "Jaz se teh iger ne grem," je zatrdil.

"Odločil sem se, da grem z dvignjeno glavo, brez kakršne koli odpravnine, čeprav sem prepričan, da tudi če bi šlo za krivdno razrešitev, bi na sodišču dokazal, da je ta neupravičena," je dodal.

Čudne prakse na Darsu

Obsodil je po njegovem mnenju čudne prakse, ki so se jih v zadnjem obdobju šli predsednik nadzornega sveta Andrej Šušteršič in nekateri člani uprave. "Menjava je bila nenavadna. Če predsednik nadzornega sveta na seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ reče, da upravi zaupa in da uprava dela dobro, potem pa se to čez noč spremeni ... To me čudi," je poudaril.

Ob menjavi uprave na začetku leta je, kot je dejal, v upravi ostal, ker je družba delala dobro in ker je verjel, da se bo z novimi člani nadzornega sveta in uprave dalo delati dobro in izpeljati številne projekte, ki so pred družbo.

Dars je Hajdinjak vodil tri leta in pol, v tem času pa je družba po njegovih besedah izpeljala številne projekte. Med drugim je navedel izkop druge cevi karavanškega predora, začetek gradnje tretje razvojne osi, prepoved prehitevanja tovornih vozil, uvedbo e-vinjete, prenovo malih počivališč in pridobitev številnih gradbenih dovoljenj za projekte.

Podbevšek: To je na neki točki popolnoma normalno

Nekaj splošnih pojasnil o dolžnostnih in uzancah pri ravnanju nadzornih svetov je v Odmevih podal Gorazd Podbevšek iz Združenja nadzornikov Slovenije. Organi vodenja in nadzora morajo ves čas ravnati tako, da zmanjšajo možnost, da do korupcije pride: z zgledom, vzpostavitvijo primerne kulture, vzdušja integritete, notranjega nadzora. To je sicer primarno naloga uprave, nadzorni svet pa spremlja, ali je uprava pri tem dejavna in kakšne ukrepe sprejema.

Ko se pojavi sum nepravilnosti na nižjih stopnjah organizacije, mora uprava preveriti dejstva, sprejeti ukrepe in pripraviti poročilo za nadzorni svet. Če pa je nepravilnosti obtožena uprava, potem je delovanje nadzornega sveta težje. Podbevšek je dejal, da so ravno pred kratkim na združenju pripravili smernice za nadzornike, kako ravnati v teh primerih: kako seznaniti kolege s prijavo, pridobiti poročilo uprave, kako presojati okoliščine ... In če se nadzorni svet odloči, da je menjava v upravi potrebna, mora zadeve dobro preveriti. V nasprotnem primeru je lahko menjava nezakonita in pride do tožbe, je poudaril Podbevšek.

O pravilnosti ali zakonitosti določene menjave je težko presojati od zunaj brez poznavanja dokumentov in podrobnosti, je o Hajdinjakovem primeru dejal sogovornik. A narobe je, če nadzorniki v primeru hudih nepravilnosti v družbah ne odreagirajo ali pa odreagirajo zelo pozno; in narobe je tudi, če se izvaja rokohitrska menjava brez utemeljenega razloga.

Je pa konkretneje komentiral Hajdinjakove navedbe, da sestanek med člani nadzornega sveta in uprave (brez Hajdinjakove prisotnosti) ni transparentno korporacijsko upravljanje. Podbevšek je dejal, da je "na neki točki popolnoma normalno", da se tudi zunaj sej nadzornega sveta tako sestankuje, saj se tako lahko pridobijo informacije o zadevah, ki so potencialno sporne, in če se pripravlja menjava v upravi, se lahko preverja, ali je kdo pripravljen prevzeti funkcijo.

Tonin: Tipična slovenska zgodba

"Gre na neki način za tipično slovensko zgodbo, v kateri je tisti, ki opozori na napake oziroma prepreči lumparijo, na koncu kaznovan in prisiljen, da odstopi. Tukaj so se pokazale neke zanimive stvari, neki zanimivi detajli, zelo nenavadno korporativno upravljanje," je Hajdinjakov odstop po sestanku pri premierju Robertu Golobu komentiral predsednik NSi-ja Matej Tonin.

Po njegovih besedah je še pred časom predsednik nadzornega sveta trdil, da zaupa upravi, da je uprava sprejela vse potrebne ukrepe, da se stvari izboljšajo. "Potem pa pride noč in se vse stvari spremenijo. Treba se je vprašati, ali je to res tisto korporativno upravljanje, h kateremu stremi SDH in pa tudi Slovenija, ker je v takih nepredvidljivih okoliščinah resnično težko delati," je nadaljeval Tonin.

"Drugi zanimivi detajl je, če gledate to celotno operacijo, ki se je zgodila včeraj in v preteklih dneh, da so seveda ljudje, ki so blizu SDS-a, na neki način zagotovili kvaziobremenilne dokaze za SDH. Na drugi strani so pa ljudje, ki so v Svobodi, govorim o Andreju Ribiču in njegovih prijateljih, ki so to včeraj tudi realizirali. Tako da zanimiva kombinacija," je Tonin namignil na povezavo SDS-a in Svobode.

SDH ne komentira Hajdinjakovega odstopa

Na petkovih ločenih sestankih Slovenskega državnega holdinga (SDH) z upravo in nadzornim svetom Darsa bodo podrobneje pojasnili že izvedene in načrtovane dejavnosti Darsa, povezane z oktobrskim razkritjem POP TV-ja o domnevnem pobiranju podkupnin za posle z Darsom in sumu kartelnega dogovarjanja pri poslu avtovleke.

Zadevo je v ponedeljek obravnaval nadzorni svet Darsa, ki je sprejel vsebino poročila. SDH je namreč Dars po razkritju domnevnih nepravilnosti pozval k več ukrepom, naložil mu je tudi redno poročanje o dejavnostih. Nadzorniki Darsa so sprejeli tudi sklep o izvedbi forenzične revizije določenih poslov družbe.

Odstop ali krivdna razrešitev?

V SDH-ju so poudarili, da kadrovskih zadev oziroma odločitev Darsa ne morejo komentirati. "Tako nadzorni svet kot tudi uprava sta avtonomna organa, ki samostojno in neodvisno sprejemata svoje odločitve," so navedli.

Predsednik nadzornega sveta Darsa Andrej Šušteršič je v ponedeljek za Odmeve na TV Slovenija pojasnil, da je Hajdinjak "podal odstopno izjavo z namenom, da ne bo Dars talec medijskih objav".

Še konec oktobra je Šušteršič zagotavljal, da uprava Darsa v trenutni sestavi deluje dobro, domnevne nepravilnosti, ki jih bodo pregledali pristojni organi, pa da so se dogajale v prejšnjih sestavah vodstva. Zatrdil je še, da ni razlogov za krivdno razrešitev Hajdinjaka.
Tudi Hajdinjak je po objavi novinarskih prispevkov kategorično zanikal vpletenost v domnevno podkupovanje in kartelno dogovarjanje v družbi.