"Ocenjujemo, da je napovedana selitev nesprejemljiva. Ključni argument soglasnega nestrinjanja naštetih zastopstev na Večeru je trdno prepričanje, da bodo negativne posledice in s tem cena selitve za medijsko hišo Večer bistveno večje od pričakovanega prihranka in zmanjšanja stroškov, čemur sta pri svoji končni odločitvi izključno sledila lastnik in poslovodstvo," so zapisali v izjavi, ki so jo podpisali uredniški odbor Večera, svet delavcev, aktiv DNS Večera, zastopstvo uredništva Večera, sindikat novinarjev Večera in sindikat Pergam.
Prepričani so, da je selitev v poslovne prostore Galerije Gosposke vsaj dvojno negativna in nedopustna. "Zato, ker je zgradba, v kateri deluje uredništvo Večera, prepoznana kot neločljiv del medijske identitete," so poudarili in dodali, da so prostori, v katere nameravajo kot najemnika vseliti Večer, v lasti aktualnega župana Mestne občine Maribor Saše Arsenoviča. "Menimo, da bi pri tovrstnih odločitvah ne glede na to, kdo konkretno je ali bo župan, pri vstopanju v kakršne koli poslovne odnose morali presojati bistveno širše posledice kot videti predvsem morebitno cenovno ugodnost."
Prepričani so, da neodvisna medijska hiša ne more in ne sme biti v ničemer odvisna od katere koli oblasti. "Selitev v prostore aktualnega nosilca lokalne politične oblasti je po naši oceni nepopravljiv udarec za uredniško neodvisnost in kredibilnost, ki bi lahko z enim zamahom zamajala ugled Večera."
Po njihovem mnenju bi bila potrebna strateška vlaganja v izboljšanje delovnih pogojev vseh zaposlenih, krepitev novinarske redakcije in medija nasploh, ne pa nadaljnje slabljenje ob krčenju stroškov. Sploh, ker se na Večeru že dalj časa spopadajo z racionalizacijami in optimizacijami, ki niso v korist ne zaposlenim ne podjetju, "a so jih sprejemali in razumeli, ker so hoteli konstruktivno soprispevati k ohranjanju in razvoju medija".
Spomnili so tudi na poteze preteklih nestrateških lastnikov Uroša Hakla in Saša Todoroviča, ki sta "v mediju videla zgolj sredstvo za dosego drugih poslovnih interesov in dobiček ter ga izžela, tako da je v celoti ostal brez nepremičnega premoženja". Tik pred prodajo Večera sta tako leta 2021 prodala tudi stavbo Večera, v kateri je časopis od leta 1962.
Direktor Klančar: Kdo je lastnik prostorov, na uredništvo nima vpliva
V današnji izdaji časopisa so objavili tudi izjavo Mihe Klančarja, ki vodi poslovodstvo Večera, da je vodstvo medijske hiše pred selitvijo podjetja s tradicionalne lokacije izvedlo temeljita pogajanja z lastniki poslovnih zgradb v Mariboru. "Vodilo je bilo, da za vzdržno in najboljšo ceno ostanemo v središču mesta, blizu bralcem, in da pospešeno razvijamo podjetje na digitalnem področju," je pojasnil Klančar in dodal, da bodo namesto vlaganja sredstev v nepremičnino razvijali vsebino.
"Kdo je lastnik prostorov, ki jih najema podjetje, na uredništvo nima prav nobenega vpliva, saj je slednje pri svojem delu popolnoma avtonomno in neodvisno, kar je bila in ostaja zaveza vodstva in kar smo in bomo vsak dan dokazovali z vsebino našega časopisa," je zatrdil.
"V teh za medijsko industrijo težkih časih, ko je potrebna celovita transformacija naših poslovnih modelov, ni recept za uspeh pogled nazaj, ampak pogled naprej. Tega nam novi prostori omogočajo. Sicer pa Večer ni zgradba, Večer smo ljudje, ustvarjalci in bralci, je medij, ki ostaja srce Maribora, regije in je simbol neodvisnega novinarstva. To je zaveza vseh nas in sedež podjetja tega ne bo spremenil," je še dodal.
Zaposleni proti selitvi v prostore župana
Zaposleni v medijski hiši Večer so bili na zboru delavcev soglasni, da je predlagana selitev v prostore v lasti mariborskega župana "absolutno nesprejemljiva".
Po besedah predstavnika zaposlenih Roka Kajzerja so trdno prepričani, da bodo negativne posledice predlagane selitve za medijsko hišo Večer bistveno večje od pričakovanega prihranka in zmanjšanja stroškov. "Selitev v prostore Galerije Gosposka je nedopustna prvič zato, ker je zgradba, v kateri deluje uredništvo Večera, neločljivo povezana z mariborsko in slovensko medijsko krajino. Drugič pa zato, ker so prostori, v katere nas nameravajo preseliti, v lasti aktualnega župana Mestne občine Maribor Saše Arsenoviča," je dejal.
"Selitev v prostore katerega koli nosilca lokalne ali nacionalne politične moči je za nas nesprejemljiva in pomeni nepopravljiv udarec za uredniško neodvisnost in kredibilnost, ki bi lahko z enim zamahom zamajal ugled naše časopisne oziroma medijske hiše," je dodal.
Tako kot novinarske organizacije in uredniški odbor tudi zbor zaposlenih od lastnika in poslovodstva podjetja pričakuje, da še enkrat premislijo svojo odločitev in storijo vse, da Večer ostane v stavbi na Trgu Leona Štuklja, v kateri deluje od leta 1962.
"Zbor je sprejel tudi stališče, naj se aktivnosti, če ne bo posluha za naša opozorila, stopnjujejo," je še povedal Kajzer. O tem, kako točno bi stopnjevali aktivnosti, konkretno še niso govorili. "Vseeno upamo, da bodo lastniki in poslovodstvo spremenili svojo odločitev in da nam o čem takem sploh ne bo treba razpravljati," je dejal.
Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je poudaril, da z nasprotovanjem selitvi branijo svojo novinarsko neodvisnost in avtonomijo. "Novinarji Večera smo tukaj zato, da delamo na strani naših bralcev, da delamo na strani javnosti in navsezadnje da delamo v korist naše medijske hiše. Neodvisno, profesionalno novinarstvo, ki je kot takšno seveda tudi fizično, če ne drugače, ločeno od nosilcev oblasti, je temelj našega dela," je dejal.
"Prepričani smo, da noben prihranek ne more odtehtati te napačne poslovne poteze, ki bo tako ali drugače seveda zamajala in vplivala na ugled uredništva in celotne medijske hiše. Menimo, da ne obstaja strošek, ki bi upravičil tovrstne prakse, kot je v stališču povedalo tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), pa ima poslovna strategija, ki temelji predvsem na krčenju in racionalizacijah, zelo omejene učinke. To smo v številnih slovenskih medijskih primerih že videli," je še povedal.
Razočaran je tudi nad odnosom župana Arsenoviča, ki zadeve ne želi uradno komentirati. "Lahko rečemo le to, da bi se odgovoren politik zavedal vseh pravnih in političnih tveganj tovrstnega ravnanja. Kakor koli gledano, je on zadnji v verigi, je lastnik poslovne stavbe, v katero naj bi se selil Večer, zato bi seveda od njega pričakovali, da se za takšne poslovne prakse in odločitve seveda ne bi odločil," je dejal Stepišnik.
Preseliti bi se morali z novim letom, a še vedno upajo, da načrt ne bo udejanjen. Z direktorjem Miho Klančarjem imajo nov sestanek napovedan za danes popoldne, a velikega upanja, da bodo že danes našli rešitev, med zaposlenimi, ki so se zbrali pred stavbo na Trgu Leona Štuklja, ni bilo zaznati.
Zaposleni so v izjavi spomnili, da je izvirni greh v tem, da sta jih nekdanja lastnika Večera Uroš Hakl in Sašo Todorović "izžela tudi na nepremičninskem področju". Med drugim sta leta 2021 prodala stavbo Večera in tako je medijska hiša v njej le še najemnik, čeprav so nekdanji zaposleni tudi finančno prispevali k njeni izgradnji.
SNS: Selitev kot "simptom upravljanja medija in (ne)razumevanja novinarstva pod zasebnimi lastniki"
Oglasili so se tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije, kjer podpirajo zaposlene na Večeru. Napovedano selitev razumejo "kot simptom upravljanja medija in (ne)razumevanja novinarstva pod zasebnimi lastniki". "Napovedana selitev Večera sledi že večkrat napovedanim rezom in odpuščanjem zaposlenih, krčenju in podražitvi dnevnika, kar nadalje poglablja krizo časopisnega podjetja in s tem pravico javnosti do obveščenosti. Večer je očiten primer, ko zasebni interes nadvlada javnega. Toda temu se moramo kot predstavniki zaposlenih in zavezniki javnosti upreti," so zapisali.
Ob tem so v izjavi za javnost vodstvo Večera pozvali, da napovedano selitev prekliče in skupaj z zaposlenimi oblikuje strategijo, "v kateri bodo novinarstvo, zaposleni in javnost na prvem mestu".
DNS: Nasprotujemo neodgovorni potezi lastnika
Tudi v Društvu novinarjev Slovenije z začudenjem in zaskrbljenostjo spremljajo potezo lastnikov časopisa Večer in se strinjajo z izjavo zaposlenih, da odločitev lastnikov o selitvi pomeni, da bosta časopis in župan poslovno povezana, kar lahko zamaje zaupanje javnosti ter pod vprašaj postavi uredniško in novinarsko neodvisnost.
"Ugleda kakovostnega medija ni vredno zapraviti zaradi težnje po prihranku, posledice odločitev pa bi veljalo v občutljivih časih za medijski trg še posebej dobro premisliti. Nižanje stroškov ne more in ne sme biti edina strategija, ki jo izdajatelji medijev zmorejo. Mediji potrebujejo odgovorne lastnike, novinarji pa morajo imeti izpolnjene vse pogoje za neodvisno delovanje," so poudarili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje