"Pričakujem, da se bodo muslimanske organizacije jasno opredelile in potrdile svojo odgovornost v družbi," je v pogovoru za nemško televizijo ARD dejala Faeserjeva. Obsodbe Hamasa morajo biti jasne, je nadaljevala in pojasnila, da so nekatere muslimanske organizacije izpolnile svoje obveznosti, nekatere pa še ne.

Naj prepoznajo antisemitizem v svojih vrstah, je pozvala tudi na nemški islamski konferenci, posvečeni dialogu med vlado in muslimani v državi.

"Zaščita Judov je temeljna naloga države. To ni samo odgovornost vlade, ampak tudi odgovornost celotne nemške družbe. To odgovornost ima vsak posameznik v Nemčiji in velja tudi za tiste, ki so nemško državljanstvo pridobili šele po rojstvu," je dejala.

Sorodna novica Podpora Gazi = antisemitizem? Kako v ZDA dušijo propalestinske glasove.

Ob tem je opozorila, da odgovornosti za teroristična dejanja ne bi smeli pripisovati vsem muslimanom v Nemčiji, saj je "večina muslimanov že dolgo globoko zasidrana v nemški demokratični družbi". "Obrazi Hamasovega nasilja pa jih pretresajo prav tako kot nas," je dodala.

Prav tako je poudarila, da se obtožbe glede antisemitizma ne smejo uporabljati za širjenje protimuslimanske retorike.

"Tistim, ki muslimane razglašajo za povzročitelje vsega zla, ne smemo dati nobenega prostora. Tisti, ki pod pretvezo boja proti antisemitizmu ustvarjajo negativno razpoloženje proti muslimanom, nas želijo razdeliti in ne združiti," je še dodala.

V Nemčiji se sicer vrstijo protesti v podporo Palestini, na katerih je po poročanju dopisnice RTV Slovenija Maje Derčar slišati tudi protisemitske grožnje. Politika omenja "uvoženo islamsko sovraštvo do Judov". Težavo predstavlja največja, radikalnejša muslimanska skupnost, ki jo financira Turčija. Tretja največja islamska skupnost, ki je v Nemčiji prisotna stoletje, pa vsakršen radikalizem in protisemitizem obsoja.

V Nemčiji se ni razvila lastna islamska skupnost, neodvisna od tujih finančnih virov. Zato je tudi res, da so različna muslimanska združenja, kot npr. turška, podaljšane roke tuje politike.

"Ker konflikt na Bližnjem vzhodu traja toliko časa, se je na obeh straneh pri veliko ljudeh nabrala frustracija. Spora se je treba lotiti pri koreninah. Česar se nihče ne loteva. Lažje je za vse okriviti silam, muslimanska združenja, ampak pogledati je treba, kakšne krivice se godijo na obeh straneh, na palestinski in izraelski," je za Radio Slovenija povedal imam Scharjil Khalid iz skupnosti Ahmadiyya Muslim Jamaat, ki je prisotna v 200 državah po svetu.

"Mahanje s palestinskimi zastavami ni izkazovanje protisemitizma. V temelju gre za kritiko izraelske vlade, ne Izraela kot države, ne Judov, temveč izraelske vlade, ki trenutrno ravna zelo rigorozno."

Konferenca v znamenju boja proti antisemitizmu

Boj proti antisemitizmu in diskriminaciji muslimanov sta glavni temi dvodnevne nemške islamske konference v Berlinu, ki poteka v znamenju napetosti zaradi vojne med Izraelom in Hamasom. Tokrat so se konference udeležili tudi predstavniki nemške krščanske in judovske skupnosti.

Namen konference je izboljšati versko in družbeno participacijo muslimanskega prebivalstva v Nemčiji, piše na spletni strani nemškega notranjega ministrstva. V Nemčiji živi 5 milijonov Muslimanov.

Sodeč po raziskavah je verskega protisemitizma v Nemčiji manj kot 2 odstotka, največ sovraštva proti Judom še vedno prihaja s strani skrajnih desnih gibanj.

Nemčija je ena od bolj neomajnih podpornic Izraela. Nemški kancler Olaf Scholz je tako večkrat ponovil, kako Berlin "stoji z Izraelom", pri čemer je bil precej bolj skop z obsodbami izraelskih napadov na Gazo, v katerih je večina mrtvih civilistov.

Od 7. oktobra je bilo v Gazi ubitih najmanj 13.300 ljudi, od tega najmanj 5600 otrok, s čimer je to daleč najbolj smrtonosna vojna za otroke v novejši zgodovini.