Vladna stran je sindikatom javnega sektorja v ponedeljek predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici 2024, po trenutnih ocenah za okoli 2,22 odstotka. Ob tem bi zamaknili uveljavitev nekaterih dogovorov.
S 1. januarjem namreč začnejo veljati sporazumi s Fidesom, šolskim sindikatom Sviz in visokošolskim sindikatom. V omenjenih sporazumih so določili, da nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati z letom 2024, če do takrat plač ne bodo dogovorili znotraj plačnih stebrov, pa sporazumi omenjenim sindikatom omogočajo ločena pogajanja.
Za Fides je preložitev rokov sklenjenih sporazumov z vlado nesprejemljiva
Predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fidesa Damjan Polh je po današnjem sestanku z vladno stranjo za medije povedal, da kakršna koli preložitev sklenjenih sporazumov za Fides ne pride v poštev. Tako je odločil glavni odbor sindikata.
"Menim, da smo dovolj čakali, dovolj rokov je bilo, dovolj časa za vlado, da se organizira. Žal se je dogajalo, kar se je dogajalo, in mislim, da bi bil ta aneks dober obliž za nadaljnje sodelovanje in delo v tej obliki pogajanj glede zdravstvenega plačnega stebra," je dejal.
Fides je namreč pripravil predlog aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki bi se uveljavil januarja. Aneks predvideva uvedbo novega delovnega mesta starejši zdravnik specialist ter popravo plačnih anomalij, ki jih je vlada ustvarila decembra lani, ko je "nekaterim kategorijam povečala plačo več kot drugim".
Na sestanku so za isto mizo prvič sedeli z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, ki je po Polhovih besedah dejala, da si ne želi konflikta. "Za ministrico je to nova tematika, treba je bilo razložiti določene zadeve, ki so se dogajale, ki jih ona ne pozna, vendar mi njena prisotnost vliva neko upanje, tudi zaradi tega, ker zastopa zdravstvo. In kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti si štejemo v čast, da bo prisotna na teh sestankih," je še povedal.
Sviz je z vladno stranjo pripravljen nadaljevati pogovore, a od svojih zahtev ne odstopa
Stavkovni sporazum, ki sta ga Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in vlada sklenila marca, določa dogovor o plačah v vzgoji in izobraževanju znotraj posebnega plačnega stebra, pri čemer nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati 1. januarja 2024.
Svizu je vladna stran na sestanku na ministrstvu za izobraževanje predstavila predlog za zamik rokov iz sklenjenega stavkovnega sporazuma. Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je po sestanku dejal, da so pripravljeni na pogovore, kako realizirati sporazum, a bo vlada morala upoštevati nekatere njihove zahteve, ki jih doslej ni.
Štrukelj je dodal, da so vladno stran prosili še za formalni predlog, saj gre za stavkovni sporazum, ki ima izjemno težo. "Navsezadnje za njim stoji 37.248 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so izglasovali stavkovne zahteve, ki so v temelju uresničene v tem stavkovnem sporazumu," je poudaril. Tako so opozorili, da so odločitve, ki bi potencialno lahko pripeljale do spremembe stavkovnega sporazuma, izjemno zahtevne, na koncu pa bi za spremembo morali izpeljati tudi ponovno glasovanje vseh članov sindikata in zanjo dobiti njihovo večinsko podporo.
Štrukelj meni, da ne glede na to, kdaj bi se dogovorili za odpravo plačnih nesorazmerij, ta veljajo od 1. januarja 2024. Če bi se torej dogovorili junija prihodnje leto, bi moral biti izpeljan poračun od januarja. Po Štrukljevih besedah vladna stran zdaj predlaga zamik tega datuma na pozneje, konkreten predlog pa še čakajo. Kot je dodal, tudi ni vseeno, ali bo vladna stran predlagala dopolnitev stavkovnega sporazuma, nov stavkovni sporazum ali aneks k stavkovnemu sporazumu.
V sindikatu ne bodo kategorično zavrnili vsega, ampak bodo "iskali pot, ki bi pripeljala do nekega produktivnega rezultata". Se bo pa vlada morala najprej odreči nekaterim nesprejemljivim predlogom, ki jih je dala v začetku septembra in proti katerim je Sviz nastopil tudi na protestnem shodu. Pri tem je omenil pasovne dvige plač, poseg v strokovna napredovanja in neenakost plačila med svetovalnimi delavci in učitelji.
Kovačič: Predlagali smo čimprejšnja pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu
Na sestanku ministrstev za visoko šolstvo ter za javno upravo in visokošolskega sindikata so sindikalisti predlagali čimprejšnja pogajanja o tem, na kakšen način bi lahko visokošolskim delovnim mestom zagotovili natančno opredeljeno in korektno odpravo plačnih nesorazmerij, je po sestanku dejal predsednik VSŠ-ja Gorazd Kovačič.
"Vlada je namreč ugotovila, da je v našem stavkovnem sporazumu nek datum, ki je za vlado zelo moteč za usodo celotnih krovnih pogajanj v javnem sektorju. V sporazumu je namreč zapisano, da se bodo nove uvrstitve uveljavile s 1. januarjem 2024," je po sestanku za STA povedal predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VSŠ) Kovačič.
Kot je pojasnil, je to datum, ko v visokem šolstvu nastopi pravica do višjega vrednotenja delovnih mest iz naslova odprave nesorazmerij ne glede na to, da to vsebinsko oziroma količinsko še ni opredeljeno.
Vladi so že v ponedeljek na krovnih pogajanjih povedali, da zamuja z obveznostjo iz stavkovnega sporazuma že več kot štiri mesece, to je podpis aneksa h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje, s katero je treba urediti delovni čas, opis neposrednih pedagoških obveznosti in normative za visokošolske pedagoge, sobotno leto, ureditev položaja prekarcev, asistentov, raziskovalcev in drugo.
"Te stvari so bile v bistvu vsebinsko že zdavnaj usklajene, potem pa se je znotraj vlade to zavlačevalo mesece in mesece tako, da sem v zadnjem času napisal več ostrih pisem ministru in to je bila tudi točka dnevnega reda današnjega sestanka," je dejal. Po njegovih besedah imajo zdaj končno zeleno luč za podpis aneksa. Vlada je v četrtek potrdila tudi izhodišča za pogajanja o spremembah kolektivne pogodbe, kar sledi stavkovnemu sporazumu VSŠ-ja o neplačnih zahtevah sindikata.
V zvezi z datumom odprave plačnih nesorazmerij je Kovačič poudaril, da jih je vlada v zadnjih letih vsaj štirikrat prinesla naokrog na pogajanjih o plačnih zadevah in da zato ne morejo bianco podpisati premika tega datuma "v zameno zgolj za obljube, da bo v prihodnje dajala korektne ponudbe na stebrnih pogajanjih". "Zato smo rekli, da lahko to podpišemo samo v nekem paketnem dogovoru," je dejal.
Na današnjem sestanku so po njegovih besedah sicer preigrali različne scenarije, tudi tehnične zaplete in podobno in videli pripravljenost za iskanje rešitev. Vlada je namreč že na krovnih pogajanjih predlagala, da se vse skupaj zamakne na 1. januar 2025, ampak v treh stavkovnih sporazumih je fiksiran datum 1. januar 2024, je bil jasen. Naslednjič se dobijo predvidoma v četrtek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje