Kustos, urednik in pisec Tevž Logar (1979) je bil doslej kustos ali sokustos več samostojnih in skupinskih razstav. Sodeluje tudi z več ustanovami, galerijami in založniki doma in po svetu.

Kot kustos ali sokustos je podpisal številne razstave, med katerimi so Lost in the Moment That Follows, The Ovidiu Sandor Collection (2023); Larisa Sitar: Robust Boast (2022); Ko ste v dvomu, pojdite v muzej (2021); 54. zagrebški salon – Brez anestezije (2019); Borderline Relation (2018); Ulay: Jaz drugi (2017), Vadim Fiškin: Lovilci luči (2016); Ulay: Irritation (2015); Crossings (2014); Jasmina Cibic: Za naše gospodarstvo in kulturo, slovenski paviljon na 55. beneškem bienalu (2013); Bas Jan Ader (2012); Tanja Ostojić: Telo, politika, agens ... (2012); Accretions II (2011).

Sodeloval je z ustanovami, galerijami, zbirkami in založniki, kot so Muzej moderne in sodobne umetnosti, Lodž; Fondazione Sandretto Re Rebaudengo, Torino; Kunsthalle Praha, Praga; TBA21, Dunaj; Zbirka Ovidiu Sandor, Temišvar; Dražbena hiša Ans Azura, Bukarešta; Kunsthalle, Bratislava; Grafični bienale, Ljubljana; Muzej moderne in sodobne umetnosti, Reka; Ludwig Museum, Budimpešta; James Gallery, New York; VOX, Montreal; Cooper Gallery, Dundee; American University Beirut; CAC Ženeva; Kontakt Collection, Dunaj; Narodna galerija Kosova; Galerija Gregor Podnar; Suprainfinit, Bukarešta; Mousse Publishing, Milano; Routledge, New York; Artforum, New York.

Sorodna novica "Umetnost ima izredno velik potencial, da sproži razmislek o tem, kaj se okrog nas dogaja."

Logar kot kustos svetovalec sodeloval tudi na 58. beneškem bienalu leta 2019 s paviljonom Severne Makedonije in kot pisec s paviljonom Kosova.

Leta 2018 je uredil monografijo o delu hrvaškega konceptualnega umetnika Gorana Trbuljaka. Med letoma 2009 in 2014 je delal kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani in predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v Ljubljani.

Nominiranec za nagrado Gerrit Lansing Independent Vision Award
Podpisal je scenarij za celovečerni dokumentarni film Projekt rak: Ulayjev dnevnik od novembra do novembra (režiser Damjan Kozole, 2013) in bil soustanovitelj Fundacije Ulay (2014) v Amsterdamu, pri kateri je zdaj član svetovalnega odbora. Leta 2014 je bil nominiran za nagrado Gerrit Lansing Independent Vision Award (Independent Curators International) v New Yorku. Živi na Reki.

Dogodek z dvajsetletno zgodovino
Zgodovina trienala sodobne umetnosti U3 sega v leto 1994. Moderna galerija ga je takrat ustanovila z namenom, da vsaka tri leta omogoči pogled na trenutne razmere v sodobni slovenski umetnosti skozi subjektivni pogled izbranega kustosa.

Doslej so trienale kurirali Tomaž Brejc, Peter Weibel, Gregor Podnar, Christine Van Assche, Jurij Krpan, Charles Esche, Nataša Petrešin-Bachelez, Boris Groys in Vit Havranek.