Posvet slovenske diplomacije, ki je že 27. po vrsti, se je začel z nagovorom zunanje ministrice Tanje Fajon. Slovenija bo uspešna toliko, kolikor bo imela profesionalno, dejavno in visoko motivirano diplomacijo, ki bo znala ustrezno prenesti naša stališča tujim sogovornikom ter zagovarjati naše interese v širši mednarodni skupnosti, je v nagovoru diplomatom ob začetku letošnjega posveta poudarila ministrica Fajon. Uspeh diplomacije se bo po ministričinih besedah meril tudi po tem, koliko ji bo uspelo pritegniti mlade in ustvarjati ugodne delovne in življenjske pogoje tudi za družine diplomatov v tujini.

Fajon je ocenila, da je slovenska diplomacija med procesom iskanja podpore za članstvo v Varnostnem svetu dokazala, da ima znanje in potencial, da se je sposobna ne le prilagoditi na spremenjene okoliščine v mednarodni skupnosti, ampak da zna preostale države prepričati o svoji viziji razvoja svetovnih odnosov.

Svet se neprestano spreminja, a hitrost, intenzivnost in obseg teh sprememb so trenutno brez primere, vladavino mednarodnega prava pa vse bolj izpodriva vladavina moči, je poudarila ministrica in kot primera navedla Ukrajino in palestinska ozemlja. Izhod iz te situacije ministrica vidi v krepitvi zaupanja v mednarodnopravni sistem in v funkcionalnih mednarodnih institucijah.

Slovenija bo 1. januarja postala članica Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). "Članstvo nam daje legitimnost, a hkrati tudi veliko odgovornost. Te odgovornosti nas ne sme biti strah," je poudarila Fajon, ki je glede tega optimistična. Poudarila je tudi, da so stališča do ruske agresije in bližnjevzhodnega konflikta jasna in konsistentna. To so spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava, nedotakljivost meja, zaščita civilistov in najranljivejših skupin ter spoštovanje človekovih pravic. "Palestinci zaslužijo svojo državo, Izraelci pa varnost. Oboji pa morajo sobivati drugi ob drugih," je poudarila ministrica.

Fajon: Unija mora postati samozavestnejša, dejavna in učinkovita

Fajon je spomnila, da bo Slovenija prihodnje leto praznovala 20. obletnico članstva v EU-ju. Ob tem je bila kritična, da se Unija vedno le odziva na dogajanje, v novi realnosti pa zgolj prilagajanje spremembam po njenem mnenju ne bo zadostovalo.

EU mora po mnenju ministrice postati samozavesten agent sprememb, predvsem pa moramo kot EU biti dejavnejši pri promociji svojih vrednot in norm. Da bi to dosegli, se mora EU spremeniti navznoter in izboljšati učinkovitost odločevalskih procesov. Zato se je Slovenija pridružila razmisleku skupine držav o mogoči razširitvi odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjih zadev.

Prihodnjo vlogo EU-ja v svetovnem kontekstu bo v veliki meri opredeljevala naša skupna sposobnost spoprijemanja s številnimi izzivi. Predvsem pa moramo biti pripravljeni na sprejem novih članic do leta 2030. Slovenija kot glasna zagovornica širitve močno pozdravlja odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter podelitvi statusa kandidatke Gruziji. Pri tem pa vztraja, da je vladavina prava predpogoj za učinkovito integracijo. Zveza Nato ostaja hrbtenica tako evropske obrambe kot čezatlantskega sodelovanja. Ob tem se mora še naprej prilagajati, da bo lahko učinkovito odgovarjala na varnostne izzive sedanjosti in prihodnosti.

Se mora pa Slovenija zavedati, da meje delovanja njene zunanje politike niso samo v EU-ju in Natu ter v bližnjih regijah. "To na svetovni ravni dokazujemo s članstvom v VS-ju ZN-a ter udejanjamo z odpiranjem novih veleposlaništev in konzulatov, denimo v Etiopiji, Alžiriji in na Filipinih." Ministrica je dodala, da tudi druge države krepijo svojo diplomatsko prisotnost v Sloveniji.

Ministrica je tudi dejala, da je ponosna, da se je Slovenija v zadnjih dveh letih primerno odzvala na vse večje razvojne in humanitarne potrebe v svetu. Je pa po njeni oceni treba skladno z zavezami, ki jih je potrdila Slovenija, postopoma povečati in na daljši rok predvideti razvojno financiranje.

Pirc Musar: Slovenija je uspešna zato, ker v svetu uživa ugled in je načelna

Diplomate je na Brdu pri Kranju nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je iztekajoče se leto označila za izjemno za slovensko diplomacijo. Slovenija je po oceni predsednice uspešna zato, ker v svetu uživa ugled, je načelna in se ne uklanja posamičnim interesom.

Pojasnila je, da jo številni, ne samo predsedniki, tudi podjetniki, predstavniki mednarodnih nevladnih organizacij, vplivni posamezniki, visoki funkcionarji mednarodnih vladnih organizacij redno sprašujejo za stališča Slovenije, za mnenja, za nasvete in podporo. "Tu imamo veliko prostora za prepričevanje in zagovorništvo, ko gre za promocijo idej, vrednot, interesov, koristnih za državo," je poudarila.

"A če želim dobro zastopati Slovenijo, vsebinsko močno in prepričljivo 'prodajati' slovenske vsebine, potrebujem tudi vašo pomoč," je sporočila diplomatom. Opozorila jih je, da bo v prihodnje veliko preizkušenj, zato bo zelo pomembno, da bodo v vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih držali skupaj, morebitna nesoglasja pa čim prej odpravili. "Podrejanje države lastnim interesom in kapricam pomeni njeno slabitev in nespoštovanje, tega pa si v teh nemirnih časih resnično ne moremo privoščiti," je posvarila.

Kot primera uspeha slovenske diplomacije je poudarila izvolitev za nestalno članico VS-ja ZN-a ter izvolitev Beti Hohler za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča. Dejala je še, da je ne skrbi kakovost dela slovenskih diplomatov v VS-ju ZN-a, jo pa skrbi, da se na svetovni ravni krha soglasje o pomenu in nujnosti sistema ZN-a. Poudarila je, da se Slovenija ne more in ne sme strinjati s tem, da je sistem ZN-a neučinkovit, zastarel, celo nepotreben. Obljubila je, da si bo na različnih ravneh prizadevala za odkrito in vključujoče razmišljanje o nujnih reformah v sistemu ZN-a.

Med izzivi v mednarodni politiki je predsednica omenila Palestino, ki je po njeni oceni simbol spektakularnega poraza mednarodne skupnosti, ko gre za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti v skladu z Ustanovno listino ZN-a. Po njenih besedah je pomembno, da se Slovenija opredeli za humanost, za mednarodno pravo in za človekovo dostojanstvo. Kot velik izziv demokraciji kot družbeni ureditvi in načinu življenja je Pirc Musar poudarila dezinformacije, katerih moč z razvojem umetne inteligence pridobiva nepredstavljive razsežnosti, lahko pa vpliva tudi na volitve.

Slovenija se zavzema tudi za enakomerno zastopanost spolov na visokih položajih in si bo za to prizadevala tudi kot nestalna članica VS-ja ZN-a. Pirc Musar verjame, da bo slovenska pobuda sčasoma pridobila širšo podporo med državami članicami, čeprav priznava, da ne bo odpravila neenakosti. Slovenija po mnenju predsednice zna utirati pot pobudam, ki so se še včeraj zdele idealistične.

Ni pa optimistična glede zavedanja o trojni krizi v svetu – krizi zaradi podnebnih sprememb, zaradi hitrega izgubljanja biotske raznovrstnosti in krizi onesnaževanja. Glede širitve EU-ja je prepričana, da je v strateškem interesu, da v EU vstopijo vse države Zahodnega Balkana in tudi države iz vzhodne soseščine, ki so postopke pridruževanja EU-ju šele začele. "Razdeljena Evropa v svetu ne bo pomenila nič," je še opozorila Pirc Musar.

Klakočar Zupančič: Diplomacija dobiva vse širšo vlogo

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič pa je v svojem nagovoru dejala, da Slovenijo vidi kot nosilko vrednot, povezanih s človekovimi pravicami, človekovim dostojanstvom, demokracijo, svobodo, solidarnostjo in humanitarnostjo. Poudarila je, da se zavzema tudi za krepitev parlamentarne komponente diplomacije. "S številnimi parlamenti, mednarodnimi organizacijami in njihovimi delovnimi telesi DZ enakovredno sodeluje na več srečanjih ter predstavlja in zagovarja naša stališča" je dejala Klakočar Zupančič.

Zagotovila je, da bo DZ tudi v prihodnosti budno in zavzeto spremljal razmere v Ukrajini ter Izraelu in na palestinskih ozemljih ter si po svojih močeh prizadeval za mir. Ob tem je opozorila, da zaradi vremenskih ujm in nasilnih konfliktov v svetu nastajajo novi centri politične, gospodarske in vojaške moči. Ti delujejo na temelju partikularnih interesov po poti grobega tekmovanja, ki poglablja konfliktnost in antagonizme.

"Zato je treba povrniti globalno reakcijo na nasilje in doseči globalne premike," je poudarila. Dodala je, da si morajo vsi politični in gospodarski akterji prizadevati za krepitev pooblastil ZN-a za tiste institucionalne mehanizme in instrumente, ki so sposobni preprečevati nasilje. Po oceni Klakočar Zupančič izvolitev Slovenije v Varnostni svet ZN-a daje novo spodbudo za razpravo o ustreznem položaju in vlogi tega organa ZN-a, pa tudi Generalne skupščine ZN-a pri zagotavljanju miru in varnosti v kompleksnem mednarodnem varnostnem okolju.

Predsednica DZ-ja je poudarila tudi vlogo kulturne diplomacije, ki je po njenih besedah eno najpomembnejših orodij zunanje politike, a je bila do zdaj pogosto postavljena ob stran.

Ob tem je poudarila, da diplomacija ob vse intenzivnejši globalizaciji, digitalizaciji in razvoju novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, dobiva vse širšo vlogo, zato morajo biti vanjo vključeni strokovnjaki iz znanosti in gospodarstva.

"Z večjim poudarkom na znanstveni in ekonomski diplomaciji lahko pomembno krepimo našo mednarodno konkurenčnost in podpiramo prodor vrhunskega znanja na področjih, kjer se odlikujemo, ali pa smo celo med vodilnimi v svetu," je še ocenila. Diplomate je predsednica DZ-ja pozvala, naj pri svojem delu kar najbolj upoštevajo omenjene nove pogoje, saj bodo tako pomembno prispevali k razvoju Slovenije in njenemu uveljavljanju v svetu.