Med razlogi za začetek stavke so v sindikatu na novinarski konferenci navedli zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih nalogah in obremenitvah. Prav tako opozarjajo na prisilne ukrepe, ki jih po njihovem mnenju uvaja prejšnji teden sprejet zdravstveni interventni zakon, pa tudi zapiranje oddelkov in ambulant kot posledice pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.

Kot je za Radio Slovenija povedal Damjan Polh, si prizadevajo za karierno pot zdravnika, "za odpravo nesorazmerij in odpravo blokade zdravstvenega sveta pri sprejemanju standardov in normativov". To pomeni uvrstitev novega delovnega mesta starejši specialist, ki mu pripada sedem plačnih razredov 18 let po strokovnem izpitu, torej do 66. plačnega razreda. Mlajši specialisti, kot je poročal Radio Slovenija, zdaj presegajo v plači starejše. To lahko vlada uresniči v mesecu dni, je dejal Povh, o plačnem zdravstvenem stebru pa so se pripravljeni pogajati.

Sklep o začetku splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov je na seji 12. decembra sprejel glavni odbor sindikata in ga posredoval vladi, ministrstvu za zdravje, pa tudi zdravstvenim zavodom in sindikalnim zaupnikom.

Sicer pa sindikat v sklepu o začetku splošne stavke navaja tri stavkovne zahteve - sklenitev omenjenih aneksov, ki bi se začela uporabljati 1. januarja 2024, ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju - nova ureditev bi se začela uporabljati najkasneje s 1. julijem 2024. Kot tretjo zahtevo pa so izpostavili 100-odstotno plačilo stavkajočim v času stavke.

V sporazumu je predviden tudi drugi del stavke, ki se bo začel 15. januarja in bo trajal do sprejetja sklepa o prenehanju stavke glavnega odbora sindikata ali pa do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev.

Beović: Razmere v zdravstvu je treba urediti

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ob napovedi splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov ocenila, da razmere v zdravstvu niso dobre in se morajo urediti. Poudarila je, da si zdravniki stavke nikoli ne želijo, saj pomeni dodatno tveganje za bolnike, je pa to zadnji ukrep, če ustreznih dogovorov ne bo.

Hkrati meni, da mora država sprejeti interventne ukrepe, ki bodo v javno mrežo privabili in zadržali dovolj osebja, tako zdravnikov in zobozdravnikov kot sester, administratorjev, strežnic, informatikov in drugih, da bodo lahko zagotavljali potrebe prebivalstva.

V odzivu so v zbornici pojasnili, da so že ob prejšnji zamrznitvi stavke opozorili na posledice, ki jih lahko prineseta zamik in prepozna izvedba zdravstvene reforme. Te se že zdaj kažejo v javnih zavodih v obliki pomanjkanja osebja, kar prinaša slabšo dostopnost do ambulant, še daljše čakalne dobe in v nekaterih za zdaj ekscesnih primerih nezmožnost sprejema bolnikov na oddelke in zato njihovo obravnavo na hodnikih v nedostojnih in neprimernih razmerah, so prepričani.

Pri tem so v zbornici poudarili, da so zdravniške organizacije že ob prvem predlogu interventnega zakona, ki naj bi ga pregledali in predlagali dopolnitve v enem dnevu, pripravile številne dopolnitve in popravke. Dodatne dopolnitve so na ministrstvo poslale pozneje in jih predstavile na odboru za zdravstvo v DZ-ju.

"Opozorili smo, da morajo v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznost, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih, ne samo v zdravstvu. Pripombe zdravniške stroke niso bile upoštevane", so še zapisali.

Poudarili so, da v zbornici razumejo pomen zakona, ki mora urediti zdravstveno zavarovanje, vendar pa ta ne vsebuje ničesar, kar bi zdravstvo izboljšalo. Prepričani so, da nekateri členi zdravstvene delavce celo spodbujajo, da bi delo v zdravstvu opustili.

Props: Pogajanja tečejo že ves čas

"Stavka je legitimna oblika. Mislim pa, da se bomo morali za stvari dogovoriti za pogajalsko mizo," se je pred začetkom pogajanj s sindikati javnega sektorja odzval minister za javno upravo Franc Props in poudaril je, da pogajanja ves čas tečejo. Vladna stran je predlagala preložitev datuma uresničevanja stavkovnega sporazuma in pogovarjajo se še naprej, je dejal minister. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa ob robu seje DZ-ja napovedi stavke ni želela komentirati. "Stavka je mila oblika tega, kar bo sledilo, če se v zdravstvu ne bo nič zgodilo," je ob opominjanju na slabe razmere v zdravstvu opozoril Polh.

Četrta napoved stavke

Gre za že četrto napoved stavke sindikata Fides v mandatu zdajšnje vlade. Prvič je sindikat stavko napovedal septembra 2022, kot glavno pa takrat poudaril zahtevo za izstop iz enotnega plačnega sistema. Vladna stran in sindikat sta nato 19. oktobra 2022 podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavke, ki je predvidel oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber oblikovala do 1. aprila 2023 in ga nato do 30. junija 2023 vložila v zakonodajni postopek, kar pa se ni zgodilo.

8. decembra 2022 je nato glavni odbor Fidesa sprejel odločitev o enodnevni opozorilni stavki v januarju. Takrat so stavkovne zahteve razširili. Fides je stavko večer pred izvedbo odpovedal in nato z vladno stranjo podpisal nov stavkovni sporazum. S sporazumom je vlada med drugim izjavila, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso krivi zdravniki, hkrati pa se je spet zavezala k oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra do 1. aprila 2023 in do njegove vložitve v zakonodajni postopek do 30. junija 2023.

Tretja napoved stavke se je zgodila letos spomladi – za njen začetek je bil takrat določen 2. april. A so večer pred začetkom stavko v Fidesu preklicali. Odločitev so sprejeli, potem ko je vlada sindikatom javnega sektorja, torej tudi Fidesu, poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, kar so v sindikatu označili kot prvi korak k izpolnitvi vladnih zavez o ločenem zdravstvenem plačnem stebru.