Premier je med drugim komentiral padajočo podporo vlade, poplavno obnovo in finančne vire zanjo, pogajanja s sindikati, zdravstveno reformo ter preiskavo domnevnega vplivanja na policijo. Pogovor je vodila Tanja Gobec.

"O odstopu nisem nikoli razmišljal, sem le še bolj motiviran," je med drugim še dejal predsednik vlade.

Ste prvi menedžer v politiki, zakaj se po vašem mnenju, po izkušnjah leta in pol, ne da države voditi tako kot podjetje?
Odgovor je v resnici kompleksen in preprost istočasno. Dejansko je treba pri vodenju države upoštevati več deležnikov kot v podjetju. Ampak dobra lastnost uspešnih menedžerjev je, da se znamo učiti, in marsikaj sem se naučil v tem letu in pol. Verjamem, da bo tudi zaradi tega v prihodnje boljše in tudi zame preprosteje. Za učenje iz lastnih napak je potrebno nekaj šole, ampak priznavanje napak je ena od tistih lastnosti, ki bi jo morali naučiti naše otroke. Zakaj? Ker takrat, ko človek prizna napako, lahko tudi raste in v to res verjamem. Skrivanje napak se ne obnese. Priznati in se popraviti je moj življenjski moto.

Precej napeto ali pa dramatično je bilo zadnje dni v Bruslju, tako rekoč nočna izmena, 12-urna pogajanja, Evropski svet, 50 milijard pomoči Ukrajini. Madžarski premier Orban je dal veto, rekli ste, da obstaja načrt B. Kakšen je, ali ga je mogoče uokviriti, ali ima Evropska unija možnost, da to, ko nekdo da veto na tako zadevo, zaobide?
V resnici je šlo za to, da smo na eni strani imeli pomoč Ukrajini, da bo lahko kot država normalno delovala v prihodnjih štirih letih. Na drugi strani pa smo nekatere druge države, med njimi tudi Slovenija, pričakovale in zahtevale, da se v spremembo proračuna vnesejo tudi druge prioritete solidarnosti, solidarnostni sklad v primeru pomoči pri poplavah, več sredstev za reševanje nezakonitih migracij in več sredstev za podporo zahodnemu Balkanu, iskali smo uravnotežen pristop. Dobra novica je, da nam je po osemurnih pogajanjih tak uravnotežen proračun uspelo sestaviti – ne samo Ukrajina, ampak tudi druge prioritete, ki so tudi v Sloveniji zelo pomembne. Potem je na sceno stopil voditelj sosednje Madžarske in v resnici brez tehtnih argumentov onemogočil nadaljnji postopek. Sedeli smo skupaj, se pogovarjali, odločili smo se, da damo tudi Madžarski čas do februarja. 1. februarja imamo nov izredni vrh, na tem bomo ponovno preučili, ali lahko dobimo podporo Madžarske – točno temu uravnoteženemu predlogu, ki ga je uskladilo vseh drugih 26 držav.

Kaj bo Madžarska dobila za to?
Madžarska se bo v tem času prepričala, ali so tiste zaveze, ki jih je dobila od komisije, dejansko uresničene. To samo pomeni, da si je kupila čas, da verificira, ali bodo medsebojni dogovori spoštovani. Zame je to popolnoma legitimno stališče, kot je legitimno tudi to, da v vmesnem obdobju nas 26 pripravi alternativni načrt, kako isti proračun realizirati brez Madžarske.

Torej se ne more v Evropski uniji zgoditi, kot beremo zdaj v ZDA, da bo zmanjkalo denarja za pomoč Ukrajini ali da bo ta v primežu strankarskih prerivanj?
K sreči ne, je pa res, da se vedno, ko je vprašanje denar, vname precej močan spopad med članicami s severa in zahoda ter članicami z juga. V tem primeru pa je šlo za neko drugo zgodbo, samostojno zgodbo, ampak mislim, da bo čas pokazal, da se bodo stvari premaknile v pravo smer.

Pri pristopnih pogajanjih je Orban zapustil sestanek in omogočil, da vas je 26 predsednikov sprejelo pristopna pogajanja. Ali ni bilo nobenega skeptika med temi 26, ki bi rekel, da državo sredi vojne kar tako pridružiti EU-ju oziroma začeti postopek ni dobro?
Najprej se moramo zavedati, da začetek postopka še ne pomeni, da bo postopek tudi v nekem kratkem času končan. Navsezadnje je Slovenija potrebovala več kot šest let od začetka pa do zaključka.

Vsak nacionalni parlament ima pravico državo ovirati ...
Šele v poznejših fazah. Da se je postopek začel z Ukrajino, ima neverjetno moč, simbolno na eni strani za Ukrajince, hkrati pa tudi transformativno, kar pomeni, da bo Ukrajina zdaj, ko bo začela pogajanja, dejansko morala začeti izvajati reforme. Od tega dneva dalje je žogica na strani ukrajinskih oblasti. Oni se morajo dokazovati skozi reformna prizadevanja, da dejansko sodijo v Evropo. Ta proces je izjemno pomemben. Tudi Slovenija ga je prestala, sam sem bil tudi udeležen v to takrat in vem, kako je pomembno vplival na to, da se je Slovenija spremenila v napredno, demokratično in tudi pravno državo. To je zelo pomembno za Ukrajino kot tudi za Evropsko unijo.

Opaženo je bilo, da ste večkrat na sestankih z Macronom, francoskim predsednikom. Ali je kakšen poseben razlog za to in ali morda že lahko sporočite novico, ali se bo Revoz odločil za investicijo, in sicer da mestne električne avtomobile proizvaja v Sloveniji?
Težko je reči, ali se bo odločil za to, dejstvo je, da so se predstavniki Renaulta v preteklih mesecih, tednih in tudi prejšnji teden mudili v Sloveniji. Pogajanja potekajo, verjamem, da jih bomo znali uspešno zaključiti, ampak to bo pokazal čas. Gre za zelo veliko in zelo pomembno investicijo tudi za francoski Renault. Na neki način podobno pomembno, kot jo je švicarski Sandoz opravil v Lendavi. Kar pa zadeva same odnose, moram reči, da sem imel na neki način osebno srečo, da sem se pridružil Evropskemu svetu prav takrat, ko je bila energetska draginja ena najpomembnejših, če ne celo najpomembnejša tema v Evropi in sem takrat lahko stkal zelo pomembne, tudi osebne vezi z marsikaterim voditeljem.

Danes se to kaže tudi v tem, da je Slovenija ne samo na radarju evropskih voditeljev, ampak da je tudi prejemnica največjih pomoči pri poplavah in podobno. Takrat ko človek dokaže svojo vrednost na evropski ravni, takrat potem tudi Evropa tako vrednost seveda nagradi.

Pred dnevi je poslance, tudi člane vlade in državnega sveta, nagovorila predsednica republike. Vi ste bili takrat v Bruslju, opaženo je bilo, da vas ni med nagovorom. Ali je šlo za politično sporočilo ali samo res ni bilo mogoče uskladiti terminov?
V Bruslju so evropski sveti sklicani dva meseca vnaprej. Težko bi rekel, da bi lahko sam premaknil zasedanje Evropskega sveta, na katerem je še preostalih 26 voditeljev evropskih držav, torej brez političnega sporočila.

Kako ste razumeli njene besede? Rekla je nekako tako: prostora za elitizem ni, rokohitrstvo pri sprejemanju zakonov ni dobro, spoštovati je treba pravno državo. Ali ste tukaj prepoznali kritiko tudi vašega dela, nekateri poslanci so to vzeli kot dobronamerno kritiko.
Vsaka dobronamerna kritika je v resnici koristna in sem človek, ki je pozitiven in se hkrati zelo rad učim. Marsikaj od tega, kar je bilo rečeno, sem prepoznal tudi sam in nimam nobene težave, da bi sprejemal tisto kritiko, ki je usmerjena v nadaljnjo rast in v izboljšave.

Vaš odnos s predsednico republike ... V nekaj intervjujih v zadnjem času je rekla: tej vladi ne želim škoditi, te vlade ne pomagam rušiti. Tudi takšni zapisi so bili v ozadjih. V kakšnem odnosu ste s predsednico? Ona pravi, da sta vzpostavila neki dialog, da pa je ta zastal v zadnjem letu.
Mislim, da gre tukaj za neko medosebno dinamiko, in moram priznati, da imava zasebno, ko se srečava kjer koli, odličen odnos. Med uradom predsednika države oziroma predsednice države in vlado pa vedno vlada na neki način, kako naj temu rečem, razmejitveni način delovanja. Nekatere teme se prekrivajo, druge se ne in pri tem je treba najti sproti tudi rešitev. Mislim, da imava zelo korekten odnos in da bo tako tudi ostalo.

Ali ji zamerite, ker je sprejela nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar?
Ne, ker nisem zamerljiv človek. Prav nasprotno, zavedam se tega, da je, ko je nekdo zaposlen v uradu predsednice države, ta oseba politična, je političarka. Na kakšen način deluje, naj si pa vsak sam ustvari mnenje.

Dejala je, da vlada lahko uspe, če se loti reform, ki jih je obljubljala. To je tudi vaš namen pri zdravstveni reformi, danes ste v parlamentu rekli, da ostaja prednostna. Je bilo leto ministrovanja Danijela Bešiča Loredana zapravljeno, napačna smer, je bila to res smer privatizacije? Lahko danes izvemo, kaj je bilo v ozadju? Ko je odstopil oziroma podpisal izjavo, ki ste mu jo dali, ste rekli, da zdaj iščete ministra, ki bo šel v pravo smer.
Ko smo zastavili koalicijsko pogodbo in načrt delovanja te vlade, smo prvi dan povedali, da pri svojih ciljih ne bomo malenkostni, temveč bomo ambiciozni, da si bomo zastavili cilje, za katere potrebujemo dva mandata, da jih uresničimo, zato nismo bežali od nobene reforme. Teh področij, ki jih je treba reformirati, je res mnogo. Zdravstvo ostaja in je vedno bila prva prioriteta do konca mandata, prvega in tudi drugega, če ga bomo dobili. Zakaj? Prvič, ker gre za najpomembnejši javni sistem, od katerega je odvisno ne samo naše zdravje, ampak dejansko blaginja celotne slovenske družbe, in drugič zaradi tega, ker je s tem sistemom v zadnjih 30 letih res šlo narobe skorajda vse, kar se je dalo, predvsem z vidika politike. Ali to pomeni, da obstaja čudežna čarobna paličica in sem čarovnik, ki bo čez noč to rešil?

Ne, čez noč ne, ampak vendarle je leto in pol za vami. In pri prvem interventnem zakonu v zdravstvu se je za 170 milijonov evrov najprej reklo, da se bodo skrajšale čakalne vrste, pa so se v nekaterih primerih tudi podaljšale. Zdaj vidimo, koliko je 170 milijonov, ko se praska 10 milijonov za popoplavno obnovo. Ali je bil ta čas zapravljen pri zdravstveni reformi?
V nekem delu to drži. V enem delu se je pokazalo, da je bila v tem letu dni narejena marsikatera napaka. Tega nismo skrivali, to sem tudi povedal ob zamenjavi. Pa vendar je zelo pomembno, da se zavedamo, da je marsikdo v preteklosti verjel, da je glavna težava zdravstva premalo sredstev. To mantro sem poslušal dolga leta: v zdravstvu bi bilo vse boljše, če zdravstvo ne bi bilo podhranjeno, zato sem na začetku mandata verjel, da se bodo, če bomo zagotovili dovolj sredstev za zdravstvo, težave lahko reševale. Istočasno pa moram priznati, da me je že takrat znani kirurg Erik Brecelj, ki je pozneje postal predsednik strateškega sveta, opozarjal, da v zdravstvu ni težava pomanjkanje denarja, ampak sta težavi žal pomanjkanje etike pri posameznikih in pomanjkanje organizacije. Takrat sem verjel ministru, da nam bo z denarjem uspelo večino napak odpraviti. Po letu dni se je izkazalo, da so bile nekatere stvari odpravljene, in smo se iz tega ogromno naučili, katerih napak v drugem poskusu, ki že poteka, poudarjam, že poteka, ne ponavljamo in čemu posvetimo pozornost.

140 tisoč ljudi je še vedno brez osebnega zdravnika. To ni samo stvar te vlade in se vleče. Zagotovo to ni vprašanje, s katerim bi bili gledalci, volivci, državljani zadovoljni, češ da bo to morda čez osem let ali, kot pravite, dva mandata. Kdaj bo kaj oprijemljivega, da se ne bomo več pogovarjali o podaljševanju čakalnih vrst?
Ne, čakalne vrste so se v tem trenutku ustavile. Povedati moram naslednje: čakalne vrste so se v zadnjih 12 mesecih poskušale reševati vse naenkrat. Med njimi so bile take, ki so življenjsko zelo pomembne, in take, ki so manj. Tudi zaradi tega smo mogoče porabili denar ne nujno za najbolj prioritetne zadeve.

Ampak to ste lahko pričakovali takoj, ko se malha odpre.
Za nazaj to tudi sam vidim. Da, verjel sem tistim, ki so govorili, da je treba zdravstvu pomagati predvsem z denarjem. Izkazalo se je, da denar ni ključna težava zdravstva. Tudi to je zelo pomembno spoznanje. Prejšnji teden je bil sprejet interventni zakon, ki predstavlja temelj, na podlagi katerega bo zdravstvena zavarovalnica pripravila program svojega dela za prihodnji dve leti. Na podlagi tega programa bomo sprejeli uredbo o oblikovanju programa storitev za obvezni zdravstveni prispevek in ta uredba je temelj, s katerim bomo začeli denar v zdravstvu ciljno usmerjati v skrajševanje tistih čakalnih vrst, ki so za ljudi najpomembnejše: kardio, ortopedija in gastro. Denar bomo usmerjali zelo ciljno na tista področja, kjer so zamude dejansko najškodljivejše za ljudi. Verjamem, da bomo v tem poskusu ...

... bo prišel denar do pacientov?
Tudi zdaj je prišel do pacientov, vendar ne nujno za storitve, ki so najpomembnejše.

Ob tem interventnem zakonu, ki ga omenjate, je bil pred dnevi sprejet drugi interventni v zdravstvu. Nastala je zanimiva situacija. Poslanka Levice je rekla: to je najboljši zakon, ki smo ga videli v zadnjem desetletju, eden najboljših. Poslanka SD-ja, druge koalicijske stranke, pa: zakon bomo podprli, a z grenkim priokusom. S čim ste pri zdravstvu zadovoljili stranko Levica, njihova stališča in sledenje njihovih ciljev, in ne v celoti SD-jevih? So to dvojne prakse, tako imenovane dvoživke?
Težko bi sodil o drugih. Meni je pomembno, da povem, kaj je tisto, zaradi česar smo ta zakon predlagali. Z njim smo zadovoljni, ker ima en sam cilj: da poveča dostopnost javnega zdravstvenega sistema za bolnika na eni strani in da to naredi na način, da okrepi javne zdravstvene zavode, ne da razprši denar po sistemu tudi med koncesionarje in zasebnike, ampak da primarno poskrbi, da bodo javni zdravstveni zavodi tisti, ki bodo nosilci skrajševanja čakalnih vrst, pa tudi s tem v resnici zdravstvene reforme.

Torej bolj v prid Levici in manj SD-ju.
Ne gre za politično ... Vsaka stranka ima svoja stališča. Bolj gre za to, da je to v korist javnih zdravstvenih zavodov in javnega zdravstva.

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je bil že pred leti predlog Levice. Potem je ponesrečeno zaradi tega Levica odrekla podporo Šarčevi vladi in posledično je Šarec odstopil. Vi ste zdaj to ukinili. Iz dopolnilnega zavarovanja, ki ni bilo obvezno, je nastal obvezni prispevek. Koliko časa bo prispevek ostal v znesku 35 evrov? Da se ne bo spremenila recimo košarica pravic ... Kaj pravite o progresivni lestvici? Kolikor javno spremljam, v koaliciji občasno povedo, da je treba tistemu, ki dobi več, ki je bolje plačan, več vzeti. Vi niste naklonjeni temu?
Naj poudarim: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil eden najtežjih političnih izzivov. Kot ste sami poudarili, marsikatera vlada si je ne samo skrhala zobe ob tem, ampak je celo padla. V tej koaliciji nam je uspelo ta zakon, ki je bil pripravljen v prejšnjih mandatih, končno spraviti skozi državni zbor. Kaj je bil namen tega zakona? Dvojen: na eni strani, da se omejijo stroški, se pravi zamejitev stroškov in zamrznitev. Takrat so bile napovedi zasebnih zavarovalnic, kako se bodo drastično povečali stroški za to dopolnilno zavarovanje.

Na drugi strani pa tudi ta namen, da se iz zdravstvenega posla umaknejo zasebne zavarovalnice, ki so v preteklosti v resnici imele zelo lepe dobičke prav zaradi tega zavarovanja. S tem smo prevzeli nase tudi odgovornost in od nje ne bežimo ter predvsem s tem krepimo javno zdravstveno mrežo, kot sem napovedal prej. To je glavni razlog, zakaj smo šli v to, in verjamem, da v naslednjem koraku, to je pa leta 2025 ...

Progresivna lestvica?
Ne, takrat bomo morali celoten obvezni zdravstveni prispevek redefinirati in ga tudi vzpostaviti na novo. Takrat se bomo odločali tudi o tem, na kakšen način naj se prispevki za zdravstveno blagajno zbirajo. Danes govoriti o tem je prezgodaj, danes smo imeli druge načrte.

Nekateri vam očitajo, predvsem v politiki, da bolj poslušate, kar se tiče zdravstva, "ulico" kot pa zdravnike, medicinske sestre, torej Glas ljudstva. Najbolj znana obraza sta Jaša Jenull in Dušan Keber. Oni so zbrali več kot šest tisoč podpisov za tako imenovani državljanski zakon. Pravijo, da je v tem interventnem zakonu, sprejetem prejšnji teden, nekaj dobrih stvari, ampak če ne boste šli še bolj proti skrajševanju čakalnih vrst in tako naprej, bodo vložili svojega. Veliko ste se pogajali oziroma pogovarjali, še posebej aktualna ministrica, z Glasom ljudstva.
Verjamem, da se je ministrica pogovarjala z vsemi deležniki v zdravstvu, vključno z gospodi, ki jih omenjate. Tisto, kar je pomembno, je, da je interventni zakon nastajal strokovno. V okviru mojega kabineta deluje strateški svet za zdravstvo pod vodstvom doktorja Erika Breclja. Oni delujejo na tem področju skoraj vse leto, se pravi strateški svet, ki vključuje več kot 30 strokovnjakov z različnih področij, ne samo zdravnikov pod vodstvom zdravnika, ampak tudi predstavnike pacientov, sindikatov, političnih strank, ekonomiste in podobno, in v tem strateškem svetu nastajajo izhodišča tako za reformo kot tudi za zakone in ...

... tukaj poslušate stroko.
Zagotovo ministrica, pa tudi sam dajeva primarno težo pri rešitvah, ki jih potem dajemo v sprejetje parlamentu, stroki.

Vaš komentar javnega spora med UKC-jem Ljubljana in medicinsko fakulteto glede opravljenih preiskav in cen zanje? Tukaj je bil kar boleč javni spor, hitro je bila dosežena mediacija, tukaj bi lahko bilo ogroženo zdravje ljudi.
Moram priznati, da ne poznam detajlov, bil sem pa zelo zadovoljen, ko sem videl, da se je ta spor hitro in v pomirjujočem duhu rešil, tako da verjamem, da bosta vodstvi enako delovali tudi naprej.

Kje vi vidite razloge za padec, občuten padec podpore tako vaši vladi, ministrski ekipi kot stranki Svoboda?
Nekateri me prepričujejo, da je to nekaj normalnega. Tisto, kar šteje v politiki, so vedno in izključno samo volitve. Ankete so lahko dobrodošel pokazatelj na pol poti, kako ti gre, ampak kdor bo upravljal svojo politiko po anketah, in ne po ciljih, ki se jim je zavezal na začetku mandata in za kar je v resnici dobil podporo volivcev, verjamem, da ga ne more dobro zaključiti. Sam se držim tega, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, ker smo zato dobili mandat volivcev. Včasih so nekateri ukrepi manj popularni, včasih so nekateri ukrepi tudi manj razumljeni, dokler se ne pokažejo rezultati. Sem optimist po naravi, vedno sem bil in bom ostal do volitev. Verjamem, da bo takrat izpeljana prava anketa.

Ali je v takih razmerah, ko se niža podpora, govorilo se je tudi o predčasnih volitvah, težje dobiti kandidate za ministre? Kmetijskega še vedno čakamo, morda lahko poveste, ali bo to Vojko Adamič?
Moja osebnostna karakteristika je, da nikoli ne delam ljudem za hrbtom. Če bi iskal ministra, še preden bi obstoječega seznanil, da ga bom menjal, bi pomenilo, da sem mu delal za hrbtom in mu dobesedno spodnašal stol. Ko ugotovim, da nekdo ni kos svoji nalogi, se najprej od njega poslovim, šele naslednji dan začnem iskati zamenjavo. Hočem biti iskren, ne morem se pretvarjati, da boste ostali, v resnici se pa pogovarjam s tremi ali štirimi kandidati, ki vas bodo zamenjali. To žal ni moj slog. Razumem, da je to v politiki nekaj nenavadnega in se temu čudijo, ampak še naprej bom tak.

Naprej je bilo nekaj prostega teka.
Vedno to pomeni prosti tek, ampak na tem področju bom zaradi osebne, svoje lastne vesti in zaradi odnosov, ki jih imaš s svojimi najožjimi sodelavci, vedno enako deloval. Kar se tiče kandidatov, mislim, da smo dobili dva zelo dobra kandidata za ministra za javno upravo in za ministra za naravne vire in prostor, preizkušena kandidata prav zato, da ni prostega teka, ker ne potrebujeta uvajanja. Eden od njiju je bil državni sekretar v tem času, drugi pa poslanec. Pri kmetijstvu je v resnici moja izbira že dalj časa Vojko Adamič, ki je bil kandidat že pred letom in pol. Pozneje smo želeli zato, da smo uravnovesili število ministric in ministrov, dati prednost v tem primeru dami. Nič narobe, zdaj bo imel Adamič znova priložnost, da pokaže svoje znanje. Zakaj še ni imenovan? Preprosto zato, ker je v tujini. Mislim, da bo prihodnji teden ali celo ta teden imel zaslišanje.

Torej gre v parlament, je pa nekdanji upokojeni vojak. Kaj pravite na kritike, da pač potrebujeta nekoga na tem resorju, ki pozna kmetijstvo?
Mislim, da bo Adamič sam dokazal, kako pozna kmetijstvo, verjamem, da bomo vsi pozitivno presenečeni.

Sorodna novica Janša: Drobljenje sil ni dobrodošlo; Tonin: Logar se bo moral hitro odločiti, cincanje škoduje vsem

Vaša ideja o rekonstrukciji, o reorganizaciji vlade, da bi z 20 prišli na 12 ministrov, čeprav ste na referendumu dobili podporo za 20, ker ste tako želeli kot vlada ... Bolj ali manj je očitno, da je pokopana, zanimajo me razlogi, zakaj ste si premislili. Mogoče je to ena od stvari, ki jih v politiki drugače dojemamo kot na primer v gospodarstvu?
Zelo jasno sem povedal, da je v času popoplavne obnove lažje usmerjati in koordinirati manjše število ministrstev. Navsezadnje smo tako koordinirali ministrstvo za naravne vire, za vode in za infrastrukturo v zadnjih treh mesecih in stvar je zelo učinkovito delovala, ker smo jih koordinirali kot eno ministrstvo. Ko sem o predlogu razmišljal ... Rad delim svoje razmišljanje z javnostjo, mogoče v politiki deljenje razmišljanj z javnostjo ni ravno najbolje sprejeto, tudi to je ena od lekcij, ki sem jo razumel.

Javnost se je zelo burno odzvala, ne samo koalicijski partnerji, češ če so šli na volitve, na referendum in pritrdili 20 ministrstvom ...
Razumeti morate, da se razmere spreminjajo. V času referenduma še nismo ne vedeli, še manj pa utrpeli katastrofalnih poplav. Moj predlog za rekonstrukcijo z namenom ožje vlade, da bo učinkovitejša, je izhajal iz tega, da smo želeli učinkovito koordinirati to poplavno obnovo, danes jo bomo koordinirali na drug način in mogoče boste presenečeni, da se da določene ukrepe izvesti tudi brez politične rekonstrukcije.

Zdaj pa citat "predsednik vlade ni neposredno zahteval mojega odstopa", to je dejala predsednica parlamenta. Torej, gospod predsednik, kako posredno ste zahtevali njen odstop, za kaj je šlo v ozadju?
Nisem zahteval njenega odstopa, več vam ne morem povedati. Navsezadnje je predsednica državnega zbora sama zelo korektno ocenila situacijo in se umaknila s funkcije v stranki po svetu stranke. Meni se je to zdelo takrat z njene strani pošteno in tudi danes imava dober in korekten odnos in sodelovanje med vlado in državnim zborom poteka zelo dobro. Včasih imamo kakšen izziv na tej relaciji, vedno je ta obstajal.

Torej ne držijo informacije, da ste se pogovarjali z NSi-jem in SDS-om, ali bi podprli zamenjavo Klakočar Zupančič na čelu parlamenta? To je Matej Tonin napisal v pismu svojim članom.
Teh govoric sem slišal kar nekaj, do mene nihče ni prišel ne s takim predlogom niti ne po soglasje, da kaj takega izvaja. Več kot to ne morem komentirati. Mi smo demokratična stranka in se lahko pogovarjamo vse, kar želimo, pa vendar nobena akcija, kot vi pravite, še najmanj akcija, ki bi bila usmerjena z vrha stranke v tem duhu, ni nikoli stekla.

Delo preiskovalne komisije, ki jo je vodila poslanka Pašek Šetinc, pa ste v Svobodi soglasno podprli, tako kot vsi drugi poslanci.
Ravno zdaj ste dali sami sebi zelo dober odgovor. Kolikšen vpliv je na videz burno dogajanje v stranki imelo na delovanje parlamenta? Ničen in prav to vam hočem razložiti.

Da ne more nekdo igrati za nasprotno ekipo, za drugo ekipo, da ne more streljati na lastni gol – kaj v teh besedah to pomeni?
Verjamem, da ste tudi vi del neke ekipe, v tem primeru RTV-ja. Verjamem, da si boste ves čas prizadevali, da boste imeli znotraj ekipe zaupanje svojih najbližjih sodelavcev in sodelavk. To je zame elementarna poštenost delovanja znotraj ekipe. Več kot to ne morem razložiti.

Se pravi, je šlo za zaupanje oziroma nezaupanje. Kako ste videli tako imenovani tehnični zaplet pri glasovanju o predlogu SDS-a, da se 100-odstotno uskladijo socialni transferji? Se vam je uprl del poslancev?
Sprašujete me o dogajanju v parlamentu. Saj oba razumeva, da ne vodim parlamenta, ampak vodim vlado.

Kako ste vi razumeli predlog vlade o 70-odstotnem usklajevanju? Poslanci so, očitno, in čez dva dni so to storili. Potem pa so potrdili 100-odstotno uskladitev. Ali je bil potreben ves ta manever?
Ni šlo za manever. Razložiti vam hočem, da so parlamentarne službe – pa nisem njihov vodja in samo povzemam medije – ugotovile, da je šlo za tehnično napako pri glasovanju. Kako je to mogoče, se sprašujem enako, kot se sprašujete vi. Ko je bilo dva dni pozneje ponovljeno glasovanje, sva s finančnim ministrom nekako razumela, da imava še dva dni več, da najdemo denar, s katerim nadomestimo ta izpad, če kot koalicija enotno podpremo usklajevanje. Potrudila sva se, denar sva zagotovila in zato je bilo mogoče, da smo tudi koaliciji dali enoten signal, da lahko podpremo 100-odstotno usklajevanje socialnih transferjev, ker bomo ta sredstva zagotovili skozi davek na tobačne izdelke, sladke pijače in alkohol.

Nekonsistentno, oprostite, je bilo videti. Takrat ste bili bolniško odsotni. Takrat so v parlamentu vaši poslanci razlagali: jaz sem glasoval proti, jaz sem glasoval proti ... In ti isti ljudje so potem čez dva dni glasovali za. Ali se ni dalo tega prej urediti brez te drame, ki je bila, moram reči, tudi v javnosti sprejeta tako, češ kako je mogoče, da ponovijo glasovanje. Seveda je to mogoče. Ampak kaj, če bi res prišlo do kakšnih zapletov? Ljudje vidijo kibernetske napade, napade na volitve in potem gledajo v parlamentu, kako so se v bistvu iztikale poslanske kartice in zmedlo sistem. Tako piše v poročilu.
Verjamem, da nihče iz Svobode ni iztikal kartic. Če jih je kdo, naj sam to pove, zakaj jih je. Imate prav, bilo je ogromno, preveč drame. Tisto, kar šteje zame in za ljudi, je vedno in samo rezultat. Rezultat je tisti, ki je potem veljaven. In rezultat tega, da je bil proračun potrjen, je, da je usklajevanje 100-odstotno. Do tega rezultata smo prišli zato, ker sem se, tudi ko sem bil na bolniškem dopustu, skupaj s finančnim ministrom potrudil in našel dodatne vire za to, da bomo lahko ta denar zagotovili, in to je vse, kar imam za povedati.

Ko ste bili bolniško odsotni, vas je v vlogi predsednika vlade začasno nadomeščal Luka Mesec. Glede na to, da imate v 20-članski vladi polovico vaših članov iz Svobode, je šlo za nezaupanje do svojih? Ali je kakšen poseben razlog? Samo pragmatizem, kot je Janez Drnovšek nekoč za kratek čas Marjanu Podobniku prepustil nadomeščanje?
Tudi temu se pripisuje prevelik pomen.

Samo sprašujem.
Nobenega skritega namena ni pri tem. V tem trenutku imamo dva podpredsednika vlade, oba sta koalicijska partnerja. Glede na aktualnost razmer, katere teme so bile na dnevnem redu in glede na to, da je predsednica Socialnih demokratov v resnici zunanja ministrica in mora biti tudi zaradi razmer v Palestini odzivna na mednarodnem parketu, je bila odločitev za Luko Mesca edina mogoča. Zato pravim, včasih je treba pogledati čez skriti tisk, ki ga ni, in ugotoviti, da so nekatere izbire edine mogoče in povsem logične.

In sva pri Tatjani Bobnar, tistem zelo odmevnem zaslišanju pred preiskovalno komisijo, ki je pravzaprav vaša oziroma je zanjo dala predlog Svoboda. Očitki o vaših domnevnih pritiskih nanjo oziroma na policijo ... Kaj če bo KPK ugotovil, da je šlo za kršitev zakona o integriteti? Boste rekli, da gre za političen konstrukt, rušenje vlade?
Ne, bom zelo jasno povedal: integritete nisem kršil in sploh ne razmišljam o tem, da bi kar koli na to temo izjavil.

Preiskovalno komisijo ste napovedali točno pred letom dni, kmalu po odstopu Tatjane Bobnar, vodi jo poslanec Lamut. V zadevi Sova in pričanje o aretaciji ruskih vohunov se na prvi pogled zdi – seveda nimamo dostopa do večine podatkov –, da je ta preiskovalna komisija nekako okužena in da bo težko delovala naprej. Številni se sprašujejo, ali je to cilj.
Najprej si bom dovolil reči naslednje: včasih posamezniki iz njim znanih razlogov pozabijo, da smo na funkcijah predvsem zato, da skrbimo za blaginjo države in ljudi, v tem primeru države. Službe, o katerih govorite, in tuji vohuni, primer tujih vohunov, nikoli niso bili predmet razhoda med mano in nekdanjo ministrico, nikoli. Vemo, da je to zgodbo o tujih vohunih nekdanja ministrica, političarka, če hočete, prinesla na preiskovalno komisijo dobesedno čez noč, ne da bi to imelo kakršno koli povezavo s kakršnimi koli političnimi pritiski nanjo, dokler je bila ministrica. Mislim, da to pove dvoje. To pove, da v resnici za temi pritiski ničesar ni bilo, ker če bi imela nekdanja ministrica dejansko dokaze, da sem nanjo politično pritiskal, ne bi širila svojega pričanja s temo, o kateri nihče ni vedel do tako rekoč pred mesecem. To je prva stvar. Druga stvar: namenoma govorimo o tujih vohunih, ker gre za tako občutljivo temo – navsezadnje sta oba danes v kazenskem postopku –, da je kakršno koli komentiranje politike v resnici pritisk na sodne organe in mi kot pravna država si tega nikoli ne bi smeli dovoliti. Sam se bom tega držal in zato ne bom komentiral nobenega postopka proti tujim vohunom danes tu v studiu, razen da povem, da v celoti zavračam očitke, da bi se kakor koli vpletal v ta postopek ali celo zahteval, da se ta postopek pelje po mojih željah. Nič.

Se pravi, niste nikomur predlagali in nikomur namignili, zagotovo ne pisno, nikomur rekli neformalno, da se datum aretacije spremeni?
Niti te moči nimam, niti te ambicije nimam, niti tega nisem naredil.

Popoplavna obnova bo trajala več let. Vemo, da Nemci sedem let po hudih poplavah še vedno niso pri koncu. Ali je to 10 let?
Rad bi vam razložil razliko med tremi milijardami in desetimi. Tretji dan po poplavah smo imeli privilegij, da smo lahko gostili predsednico Evropske komisije, ki je priletela v Slovenijo in obljubila pomoč Evropske unije po metodologiji, ki jo upošteva Evropska komisija. Predsednica je ponudila ne samo denar, 400 milijonov, ampak ekipo iz svojega kabineta, da nam bo pomagala pripraviti vlogo na način, da bomo do teh sredstev zanesljivo prišli. Druga metodologija je evropska metodologija, tudi sosednja Hrvaška je ravnala po isti metodologiji, ki upošteva ne samo neposredno škodo, ampak tudi posredne stroške obnove. Ocenilo se je, da neposredna škoda in posredni stroški obnove, če bi želeli zgraditi stvari na pravi, odporen način, znašajo 10 milijard. Nikjer ne piše, da bomo vse to izpeljali, nikjer ne piše, da bo država vse to pokrila iz proračuna. To je metodološka ocena v skladu z metodo, ki jo je v resnici predlagal kabinet predsednice Evropske komisije. Seveda smo se te metodologije držali, da dobimo čim več denarja iz nepovratnih sredstev iz Bruslja. Uspelo nam je. V vseh preostalih 20 letih je Slovenija iz Bruslja dobila 40 milijonov za naravne nesreče, tokrat jih bo dobila 400 za eno samo nesrečo. Zato je bilo tako pomembno, da smo se držali metodologije, ki je bila dogovorjena s predsednico Evropske komisije.

Novi minister Jože Novak je po prisegi govoril o realnih številkah, koliko ljudi se ne more vrniti na svoje domove, nekaj več kot 300. Rekli ste, da bo odločala stroka, kdo se mora preseliti. Do kod boste poslušali lokalno skupnost, krajane?
Vedno je stroka, ne lokalna skupnost. Moram reči, da zelo razumem ljudi. Ljudje smo navezani na svoje domove, ampak tukaj ne gre za emocije, tukaj gre za življenjsko varnost. Mislim, da je 320 družin, njihovi objekti so danes taki, da so neposredno nevseljivi. Huje je takrat, ko je objekt na videz vseljiv, lahko se v njem biva, hkrati pa obstaja realna nevarnost, da se v primeru novih padavin sproži plaz ali pa da se dvigne voda čez mejo, ki bi bila lahko nevarna. Vlada je skozi svoje strukture ves čas v dialogu z vsemi temi družinami, v neposrednem dialogu, prepričujemo jih: ne ogrožajte svojega življenja, življenja svojih staršev ali svojih otrok, pomagali vam bomo pri težki odločitvi. Morali bodo zapustiti svoje domove in poiskati svoj dom drugje, mi jim bomo maksimalno pomagali, ne samo finančno, ampak tudi pri zagotavljanju lokacij, in pozivam vse, da razumejo, da je v njihovem interesu, da najdejo svoj dom drugje zaradi ogrožanja njihovih življenj.

Plačna reforma oziroma usklajevanje plač javnih uslužbencev z inflacijo, kje ste tukaj s pogajanji? Zadnja vest je, da sindikat Fides napoveduje opozorilno stavko v januarju, oni so močan sindikat, marsikatera vlada jim pride naproti, kaj pa vaša?
Moram povedati, da sem bil tudi sam del časa na pogajanjih.

Zato vas sprašujem.
Želel sem videti, kako pogajanja potekajo, če hočete, zaznati duh. Bil sem prijetno presenečen nad konstruktivnostjo pogovorov, tako da morebiti drame, ki se včasih prikazuje za zaprtimi vrati, v resnici sploh ni. Verjamem, da bomo skupaj s sindikati našli dogovor še v tem tednu. Navsezadnje so pogajanja sklicana v prihodnjih dneh, se nadaljujejo in verjamem, da bo ta dogovor tak, da bo v korist vseh – na eni strani proračuna glede na sredstva, ki so na razpolago, na drugi strani pa tudi zaposlenih v javnem sektorju, ki jih ti sindikati zastopajo. Danes je bil duh izrazito konstruktiven, zato me tudi ne skrbi, vsaj ne pretirano, zaostrovanje, ki ga nekateri napovedujejo.

Popoldne je prišel predlog oziroma novica, da pravosodna ministrica napoveduje 1000 evrov bruto dodatka. Kaj veste o tem, podpirate to ali ne?
Nekaj sem se naučil iz tega in to je, da ne glede na to, ali je bila neka skupina, v tem primeru sodniki, v preteklosti zapostavljena, če ne rešimo celotnega javnega sektorja naenkrat, do rešitve ne moremo priti. O tem sem govoril večkrat letos. Sprejel sem svojo lekcijo in ne rešujemo več parcialno stvari, pogajanj v javnem sektorju. Vsa pogajanja potekajo v paketu in takrat, ko se bomo o vsem dogovorili, bomo tudi lahko začeli izvajati reformo, v tem primeru plačno.

Torej ustavna odločba glede sodniških plač ne bo imela prednosti pri reševanju?
Sodniki so dobili svojo prednost v tem, da je bil steber sodstva najprej izpogajan še pod ministrico Sanjo Ajanović Hovnik. Takrat smo povedali, eno je izpogajati in prav je, da je izpogajan, mislim, da je to v korist sodnikov, tudi v korist neodvisnega sodstva. Medtem je izvedba tega pogojena z doseganjem dogovora z vsemi drugimi sindikati. Na podlagi današnjih konstruktivnih pogajanj sem prepričan, da je tak dogovor z drugimi mogoč. Mogoče bo za to potreben dodaten mesec, dva, tri ... Pomembno je, da z vsemi uskladimo celoten paket, in šele takrat se lahko dogovori začnejo izvajati.

Zadnjih 12 let se RTV-prispevek ni dvignil, torej višji RTV-prispevek da ali ne?
O tem še nismo razmišljali. Tisto, kar smo naredili hitreje, je, da smo RTV-ju zagotovili dodatna sredstva, v tem primeru za narodnostne programe. Mislim, da je to pomembno.

Ali je to modus za v prihodnje, da se bodo na tak način še reševale stvari?
Načinov je več. Tudi to je zelo stabilno financiranje, ker se vnaprej ve, koliko boste imeli sredstev v prihodnjem letu. Bili ste prvi, ki ste vedeli, kakšen bo vaš proračun v letu 2024, tako da je stabilno financiranje javnega RTV-ja zagotovo tudi ena od naših prioritet.

Prihodnje leto, če ne bo drugih volitev, so evropske volitve. Kako pomembne so za vas? Veliko se kar javno govori o strahu pred vplivanjem od zunaj, kibernetskih napadih, strahu tudi pred skrajno desnimi strankami, da bi na neki način prepričale več Evropejcev kot doslej in zasukale na neki način Evropsko unijo.
Ne bi govoril o strahu. Tisto, kar nas motivira, je iskanje boljših rešitev za naše ljudi in tudi na evropske volitve bomo šli s tem programom, kako Evropo približati ljudem, kako delovanje v evropskih institucijah, konkretno v Bruslju, preusmeriti, preobraziti, da bodo rezultati za ljudi čim boljši. Do zdaj nam je to uspevalo, tudi skozi naše delovanje v Bruslju, in verjamem, da bo to tudi prepoznano.

Ali ste v zelo kratkem času, odkar ste predsednik vlade, razmišljali o odstopu? Ali so bili res v igri scenariji, da vas zamenjajo z drugim mandatarjem?
Tudi to so govorice, o katerih sem veliko slišal in jih bom znova v celoti zavrnil. O odstopu nisem nikoli razmišljal. Še več, bolj ko se o tem govori, bolj sem motiviran, da nadaljujem svoje delo.

Kdo najbolj vpliva na vaše odločitve? Nevladne organizacije, generalna sekretarka svobode ali vaša partnerica Tina Gaber?
Odločitve zahtevajo, da se posvetuješ s tistimi deležniki, ki so relevantni za tisto področje. Vsak od naštetih je relevanten za svoje področje. Ker ste že omenili mojo partnerico, bom povedal, da je Tina Gaber izjemno srčna oseba, in tisti, ki jo poznajo, vedo, da se je vse življenje borila za ranljive skupine. S tega vidika je marsikdaj navdih, da tudi sam poskrbim za to, da ranljive skupine dobijo prednost.

TV Slovenija se je v preteklih tednih pogovarjala tudi s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in predsednico države Natašo Pirc Musar.