Osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje se bo letos odvil med 3. in 16. junijem. Predstave tekmovalnega programa je tokrat izbral Blaž Lukan. Odločil se je za največje možno število, torej 12 uprizoritev preteklega leta.

Lukan si je med 6. januarjem in 22. decembrom ogledal približno 100 uprizoritev slovenskih gledališč. "Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj teksta oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v veliki meri tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem," je povedal na novinarski konferenci v SNG-ju Maribor, kjer ima Borštnikovo srečanje svoj domicil.

Slovensko gledališče v "solidni" kondiciji z nekaj izrazitimi presežki
Pojasnil je, da pri ogledu ni sledil vnaprejšnjemu konceptu. "Ta se je izoblikoval sproti, bolj kot intuitivno vodilo za orientacijo po ogledanem kakor pa čvrst sistem; če sem povsem natančen, so ta koncept pravzaprav spodbudile ravno uprizoritve, v katerih je bil najbolj izražen. Če ga poskušam čim bolj jedrnato opisati, sem v širši izbor za tekmovalni program uvrščal uprizoritve, ki so v kar največji meri upoštevale dva kriterija: kriterij konteksta in kriterij prevpraševanja odrskega izraza," je povedal.

Trenutno stanje slovenskega gledališča ocenjuje kot "solidno, brez velikih odstopanj navzgor ali navzdol, z nekaj izrazitimi presežki, ki so, tako upam, zbrani v predlogu tekmovalnega programa". Dodal je, da je bilo več, kot je pričakoval, "v letošnjem kontingentu predstav, ki na oder sploh ne bi smele priti".

"Zdi se, da se je po koronskem premoru stanje v domačem gledališkem obratu očitno stabiliziralo. To ne pomeni, da je idealno, zagotovo pa je produktivno," je nadaljeval.

Gledališče, ki posega v družbo
V vsebinskem smislu se je skozi ogled predstav izkazalo, da ga najbolj zanima gledališče, ki se naseli v svet in v njem poišče ali proizvede znake za nove možnosti delovanja. "V tem pogledu se mi je izkazalo kot najbolj intrigantno, povedano z nekoliko pretiravanja, gledališče z izvršno močjo. Torej gledališče, ki ozke dramske prostore demontira in posega v družbeni prostor, marsikdaj zgolj tako, da odraža, zrcali njegova protislovja, velikokrat pa, tudi če še tako naivno, predlaga novo redistribucijo vrednot v njem, nove družbene paradigme," je še navedel v obrazložitvi.

Tekmovalni program ostaja jedro Borštnikovega srečanja. "Ker so nekatere letošnje tekmovalne uprizoritve daljše ali izvedbeno zahtevnejše, je pred nami kar zahtevna naloga, ki vključuje tudi iskanje in opremljanje zunanjih lokacij in usklajevanje festivalskega urnika," je povedal umetniški direktor festivala Aleš Novak.

Iz spremljevalnega programa črtali Mlado gledališče
Kljub temu pripravljajo še druge festivalske vsebine, od gostovanj tujih gledaliških skupin in slovenskih uprizoritev v spremljevalnem programu do študentskega in strokovnega programa. Ne bo pa letos sklopa Mlado gledališče, ki je namenjen usposabljanju pedagoških delavcev in gledaliških profesionalcev za delo z mladimi v gledališču. Novak je pojasnil, da so razlogi tako finančne kot logistične narave.

Slavnostno odprtje Borštnikovega srečanja bo v petek, 7. junija, s predstavo Vezi duš v produkciji Staatstheater Mainz. To gostovanje soorganizirajo s Cankarjevim domom.

Festival se bo zaključil v nedeljo, 16. junija, s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki ga letos prejme dramski igralec.