Koalicijski predlog zakona po pojasnilu predlagatelja Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) formalizira dve stvari, ki sicer že obstajata, a želijo zakoličiti njun obstoj. Po njegovih pojasnilih gre za prenos sredstev z javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki so že zdaj zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov, na ministrstvo za kulturo. Prav tako pa po predlogu svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja postaja stalno posvetovalno telo vlade.

V obravnavi zakonskega predloga na matičnem odboru so člani na predlog koalicije sprejeli tudi dopolnilo, s katerim so v zakon vnesli nov 5.a člen, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja omogoči učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Koalicija pa je nato pred obravnavo na seji DZ-ja vložila predlog dopolnila, s katerim te določbe črtajo. DZ je ta koalicijski predlog dopolnila danes sprejel s 77 glasovi za in nobenim proti.

Sorodna novica Učenci priseljenci vstopijo v drugačen šolski sistem, med neznane vrstnike in nov jezik

Poslanci iz koalicije so sicer v sredo na seji zanikali, da bi omenjeno dopolnilo, ki ga je odbor sprejel na njihov predlog, pomenilo, da bi morali učitelji v šolah učiti denimo albansko, ampak da bi ta jezik ponudili tistim, ki to želijo. Sara Žibrat (Svoboda) je NSi-ju očitala, da potrebuje mobilizacijo za evropske volitve in grozi z referendumom o tem zakonu, s tem pa je po njenih besedah nekako izsilila, da so ta sporni člen umaknili.

Jožef Horvat (NSi) je navedbe zavrnil in poudaril, da predlagani zakon "ni utemeljen v slovenski ustavi in bo prej ali slej tako ali drugače romal na ustavno sodišče in ljudi pognal na referendum". Ustava namreč zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti, za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti pa v ustavi ni podlage, je pojasnil.

V poslanskih skupinah SDS-a in NSi-ja predlaganega zakona ne podpirajo. Alenka Jeraj (SDS) je na seji v sredo poudarila, da zakon ni potreben, saj namreč vsi predstavniki teh narodnih skupnosti že zdaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti, prav tako že deluje posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge, povsem primerljive nalogam sveta, navedenim v tem predlogu zakona.

V NSi-ju prav tako ne podpirajo zakona. Na seji v sredo so poudarili odgovornost za ohranjanje in spoštovanje slovenskega jezika in kulture. Poslanska skupina NSi-ja je sicer predlagala več dopolnil, s katerimi bi črtali člene v zakonskem predlogu, a jih DZ ni podprl.

Vse koalicijske stranke namreč podpirajo predlog zakona, saj menijo, da je skrajni čas, da se to področje uredi. V razpravi so koalicijski poslanci poudarili, da je Slovenija po osamosvojitvi prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju, in da se z zakonskim predlogom izpolnjuje politična zaveza iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji iz leta 2011.

Skupina akademikov: Razvijanje kompetenc v maternem jeziku olajšuje učenje slovenščine priseljenim učencem

Skupina 78 akademikov je demantirala izjavo komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU-ju o zakonu o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja.
Komisija za slovenski jezik je namreč na torkovi seji sprejela izjavo, v kateri opozarja, da uvajanje poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanjega SFRJ-ja v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ne deluje v korist slovenske države in njenih prebivalcev in je "s pravnega stališča vprašljiva, s praktičnega pa vsaj na nekaterih področjih neizvedljiva".

Skupina akademikov s prvopodpisanim predstojnikom Filozofskega inštituta ZRC SAZU Tadejem Troho pa je v današnjem odzivu zavrnila pomisleke komisije in poudarila, da gre za pavšalno interpretacijo dikcije zakonskega predloga. "Iz besedila predloga izhaja, da ne člen in ne njegova obrazložitev nikakor ne govorita o 'uvajanju poučevanja' teh jezikov v osnovnih in srednjih šolah. Ministrstvu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje, člen zgolj nalaga, naj 'spodbuja učenje maternega jezika in kulture za otroke pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja, spodbuja sodelovanje javnih in zasebnih šol pri učenju njihovega maternega jezika in kulture ter ozavešča o možnostih za učenje'," so zapisali v izjavi.

Po njihovem mnenju za navedbe o vprašljivosti s pravnega stališča in neizvedljivosti komisija ni navedla konkretnih utemeljitev. "Pri tem komisija ne naslavlja pravne argumentacije vlagateljev dopolnila, ki se opira na mednarodno sprejete zaveze in standarde, ter trdi, da bi predlagano dopolnilo nadgradilo obstoječe določbe zakona o osnovni šoli, ki že omogoča učencem priseljencem pouk maternega jezika ob vključitvi v osnovno šolo," so pojasnili.

Arbitrarna in strokovno neutemeljena je po mnenju akademikov tudi zapisana teza komisije, da "za učence in dijake ne bi bilo dobro, da bi navidezno všečna rešitev tem istim učencem in dijakom oteževala usvajanje učne snovi, ki jo potrebujejo za pridobitev ustrezne izobrazbe in kakovostno vključevanje v slovensko družbo".

"Takšna trditev je v nasprotju tako z jezikoslovno teorijo kot empiričnimi raziskavami, ki kažejo, da razvijanje jezikovnih kompetenc v maternem jeziku olajšuje učenje slovenščine za novopriseljene učence, prispeva k njihovemu občutku sprejetosti in tako pozitivno vpliva na motivacijo za učenje jezika okolja in sodelovanje pri šolskem delu," so navedli akademiki. Pri otrocih, ki v Sloveniji že odraščajo kot dvojezični, pa po njihovih navedbah spodbujanje strukturiranega učenja enega izmed njihovih primarnih jezikov ne more ogroziti usvajanja učne snovi, ki poteka v slovenščini, tako kot ga ne ogroža učenje angleščine, nemščine in drugih jezikov.

Po mnenju akademikov je današnji umik določbe od poslancev "še en v vrsti neposrečenih poskusov kompromisa, dobro znanih iz zgodovine bojev za pravice manjšin – ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pritiski demagoških interpretacij in groženj z referendumi".

"Diskurzivne strategije, s katerimi se ksenonofobija preoblači v skrb za tiste, proti katerim je usmerjena, so znane tako iz preteklosti kot iz sedanjosti. Zato menimo, da bi komisija nedvomno ravnala preudarneje, če bi v duhu razsvetljenstva oceno o škodi ali dobrobiti izvrševanja manjšinskih pravic prepustila tistim posameznicam in posameznikom, ki so pravic deležni," menijo akademiki. Poleg Trohe je med njimi še več članov SAZU-ja, univerzitetnih profesorjev in predstavnikov inštitutov ter drugih organizacij.