Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Razlog za izredni volilni kongres je afera zaradi nakupa poslopja za potrebe sodstva, ob kateri so se vsuli očitki na račun nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki je vpletenosti v sporni posel obtožila tudi strankarske ljudi. Ministrica je odstopila pozneje, kot je želela stranka, nakup preiskujejo pristojni organi. Zdajšnja predsednica stranke Tanja Fajon pa se ne poteguje za nov mandat. Z Janijem Prednikom, Tadejem Beočaninom in Milanom Brglezom se je v oddaji Politično pogovarjala Tanja Gobec.


Afera sodna stavba je pravzaprav razlog za izredni volilni kongres. Ali ste bili na strani nekdanje pravosodne ministrice ali na strani stranke? Kakšen je vaš pogled na afero?

Tadej Beočanin: Afera je zagotovo Socialnim demokratom povzročila neko rano, ki se pravzaprav danes že celi in verjamem, da bo v kratkem povsem zaceljena, iz česar bomo seveda izšli še močnejši. Pravzaprav v takih primerih nikoli ne izbiram strani, na kateri strani sem ali ne. Predvsem gre za to, da če je šlo kaj narobe, morajo seveda organi to preiskati in ustrezno ukrepati. Kot stranka smo pravzaprav plačali za to precejšnjo ceno. Konec koncev je kongres, ki je pred nami, pravzaprav tisto sklepno dejanje, skozi katero je v odzivu na afero stranka tudi šla.

Kritični ste bili do svoje strankarske kolegice, ministrice Dominike Švarc Pipan. Znana je tista vaša izjava 'Esmeralda, ki je spregledala'. Ali so vam v članstvu zamerili to?

Jani Prednik: Niso mi zamerili, ker so dejansko dojeli, zakaj sem takrat verjetno kot eden prvih strankarskih funkcionarjev dejal, kako čudna je ta zadeva. Kot stranka smo umaknili z mesta generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje takratnega generalnega sekretarja, odstopil je generalni sekretar stranke in zato smo tudi ministrico pozvali k odstopu, ker smo želeli in tudi danes želimo, da neodvisni organi pregona zadevo preiščejo. Če je šlo kaj narobe, bodo na koncu sledile tudi sankcije.

Milan Brglez. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Milan Brglez. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Premier je dolgo odlašal s pozivom k odstopu. Nazadnje je ministrica odstopila sama. Kaj vi pravite kot dolgoletni politik?

Milan Brglez: Ministrica je prevzela objektivno odgovornost, na drugi strani je stranka storila svoje. Obnašanje znotraj koalicije pa še ni tisto, ki bi bilo najboljše za to, da bi koalicija kot partnerski mehanizem delovala v dobro vseh ljudi.

Kakšno je vaše stališče do prodaje vašega premoženja, znane vile SD-ja na Levstikovi. Začasni generalni sekretar stranke Matevž Frangež je dejal: 'Bolje, da izgubimo premoženje kot hrbtenico.' Ali ste za prodajo vile SD?

Jani Prednik: Mislim, da moramo prek političnega pozicioniranja pokazati, da hrbtenico imamo, moramo pa seveda sanirati tudi finančni dolg. Če se le da, brez prodaje na Levstikovi.

Tadej Beočanin: Če obstajajo možnosti, da dolg, ki se je nabral v praktično celotni novejši zgodovini Socialnih demokratov, saniramo, bomo seveda to izpeljali brez prodaje na Levstikovi. Če to ne bo mogoče, je tudi to odprta opcija.

Milan Brglez: Ključno je vlaganje v ljudi in znanje, šele potem so pravzaprav na vrsti zidovi. Iz tega je jasno, da če druge možnosti ne bo, potem tudi pride prodaja.

Jani Prednik je pred letom dni dejal, da je SD stranka brez vonja, okusa in barve. Ali ste se z njim strinjali? Ali se danes strinjate? Kaj danes manjka Socialnim demokratom, da kandidirate za predsednika?

Milan Brglez: Socialna demokracija je dobra ideja, ki jo danes potrebujemo bolj kot kadar koli. Težava je, da mogoče socialna demokracija ni čisto tisto, kar bi bilo potrebno. Vrniti se je treba h koreninam, socialni dialog, zagovarjanje dela v vseh oblikah, ne samo kapitala, enakosti spolov, enakost možnosti. To so tiste stvari, ki so prava socialna demokracija.

Tadej Beočanin. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Tadej Beočanin. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Ali vi na lokalni ravni vidite enako, kaj je socialna demokracija, tudi kot stranka na lokalni ravni in državni, ker kandidirate na državni ravni.

Tadej Beočanin: Tisto, kar pravzaprav v stranki najbolj pogrešam, je učinkovitost pri izvajanju našega programa, učinkovitost pri doseganju ciljev, ki jih imamo, kot socialna demokracija tudi postavljene. To je pravzaprav tisto, s čimer lokalna raven večkrat opozori. Da smo premalo učinkoviti in da potrebujemo pravzaprav konkretnejše akcije, konkretnejše ukrepe.

Kdo? SD znotraj koalicije ali koalicija in vlada? Kaj vam očitajo?

Očitek absolutno velja za vlado kot tako. Smo pa enakovreden član te koalicije, zato tudi nosimo del odgovornosti. Tisto, za kar si bom posebej prizadeval, seveda, če bom dobil mandat na naslednjem kongresu, bo, da koalicijsko pogodbo, takšno kot je, skušamo v maksimalni meri tudi uresničiti. Konkretni ukrepi nam manjkajo in konkretni rezultati na terenu.

V parlamentu se soočate seveda tudi z opozicijo. Kaj pravite na očitke, da sta SD in SDS dve plati istega kovanca. To smo slišali še posebej pri tej aferi, naslanjajoč se tudi na Teš 6.

Jani Prednik: To zagotovo ne drži. To sprožajo morda tisti, ki nas ne marajo in so morda tudi politično malo bližje Socialnim demokratom. Če pogledamo vsebinske zadeve, zagovarjamo pravico do spola. Desna stran ne zagovarja pravice do spola, desna stran tepta človekove pravice, zatira medije, ne priznava pravne države. Navsezadnje tudi proti naši vladi ljudje protestirajo, demonstrirajo, pa na ulici ni vodnega topa. To so bistvene razlike, tako da se s to vašo tezo ne bi strinjal.

To so očitki, to niti ni moja teza. Če boste izvoljeni kot predsednik druge največje parlamentarne oziroma koalicijske stranke – kako se bo vodil socialni dialog, če pogledamo zdravniško stavko. Če bi vi zdaj vodili stranko SD, kaj bi rekli v vladi, kako se pogajati?

Tadej Beočanin: Prva zadeva je, ki jo absolutno zagovarjam, da se socialni dialog za trenutek umakne izpod medijskih žarometov. Da se strasti lahko nekoliko umirijo, da pravzaprav nismo vsi deležniki v tem socialnem dialogu pod pritiskom takšnega in drugačnega članstva, ki ga vsak zase tudi zastopamo. Da se pravzaprav pogovorimo o jasnih in konkretnih rešitvah, ki nas bodo pripeljale iz stavke na področju zdravstva.

Ali je pri sodnikih in zdravnikih imela vlada pravo pot?

Milan Brglez: Mislim, da je zdaj prava. Zadnja stvar, ki sem jo slišal, da se je ministrica Katič skupaj s predsednikom vlade dogovorila, da bodo spoštovali ustavno odločbo s posebnim zakonom. Mislim, da je takšna pot prava. Ni pogovorov o tem, ali ustavna odločba da ali ne. Ta preprosto mora biti, vendar pa je treba upoštevati, da potrebujemo socialni dialog za celoten spekter plač.

Jani Prednik. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Jani Prednik. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Vaš parlamentarni pogled?

Jani Prednik: Kar se tiče socialnega dialoga, smo Socialni demokrati tisti, ki smo leta 2008, potem ko smo začeli voditi vlado, ustanovili ekonomsko-socialni svet. To je organ, kjer se morajo najtežje vsebinske zadeve dogovarjati in dogovoriti. Kar se tiče zdravniške stavke, sem tisti tip politika, ki zagovarjam 'win win situacijo'. Dejstvo je, da se mora vlada pogajati, pogajati se mora tudi ministrica, ministrstvo in na mizo morajo priti z določenimi rešitvami, ki gredo v korist zdravnikov. Zdravniki se na drugi strani morajo zavedati, da ne smejo blokirati sistema in da morajo vladi in državi pomagati, da v enem delu skrajšamo čakalne vrste, v drugem delu pa sistem generalno izboljšamo.

Da nekoliko izluščimo razlike med vami, kdo so vaši najožji podporniki oziroma koga boste imeli, če boste izvoljeni za predsednika Socialnih demokratov, v najožji ekipi?

Jani Prednik: Za podpredsednici sta moja izbira oziroma imata moj glas trenutna podpredsednica stranke, podpredsednica državnega zbora Meira Hot in pa podžupanja Velenja Aleksandra Vasiljević ter dva mlada podpredsednika, to sta Luka Goršek, predsednik mladega foruma, in naš najmlajši poslanec Damijan Zrim.

Ali imate res podporo gospodarskega ministra Hana?

Tadej Beočanin: Vsake podpore sem seveda vesel. Najbolj vesel pa sem podpore članic in članov, ki jih obiskujem na terenu. Konec koncev je to tudi tista energija in motivacija za zadnji teden te kampanje.

Ali je Han med vašimi podporniki?

Podporo mi je izrazil, za kar sem mu seveda hvaležen. Ne pričakujem pa pravzaprav od nikogar, da jo bo tudi javno poudarjal.

Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Prvi predsednik republike je prišel na vaše soočenje v Ljubljani. Ali imate podporo Milana Kučana?

Milan Brglez: Bolj kot to je važna podpora članic in članov in odločajo delegati, to je naš sistem. Sem za to, da gremo pri takšnih zadevah v neko drugo smer. V moji ekipi je tudi jasno, da imamo na ženski strani Meiro Hot in Andrejo Katič, na drugi strani Matjaža Nemca in Luko Gorška ter Živo Živković. To je tisto, kar je navedeno. Kongres lahko odloči drugače, pripravljen sem delati z vsemi.

Kdo ima podporo dozdajšnje predsednice Tanje Fajon?

Vsi: To boste morali vprašati njo.

Sorodna novica Nosilec liste za evropske volitve naj bi bil Aleksander Merlo. Kandidat za komisarja je Tomaž Vesel.

V soboto je Gibanje Svoboda na pikniku predstavilo devet kandidatov za evropske volitve in nekoliko predčasno presenetilo tudi z njihovim kandidatom za evropskega komisarja, ki se seveda voli šele po tem, ko je novi parlament konstituiran. Ali ste vedeli za to kandidaturo, ste bili seznanjeni, ali je to vaš skupni kandidat? Vemo, da vlade vsakokrat odločajo o komisarju.

Jani Prednik: Pred tem nisem bil obveščen o Tomažu Veselu. Ali bo to skupni koalicijski kandidat, ne bi rad špekuliral. Naslednjo soboto moramo opraviti kongres in naslednje vodstvo bo sestavilo listo za evropske volitve. Počakajmo na evropske volitve in po evropskih volitvah bomo videli, kdo bo te volitve dobil, kdo bo volitve izgubil oziroma kakšna bodo razmerja sil.

Tadej Beočanin: Sem zagovornik poti pri imenovanju, kjer se za predlog išče, kar se da čim širša podpora volivk in volivcev, ki se pa izrazi na volitvah. Moj predlog bi bil, da se do evropskih volitev počaka z debato in predlogom glede evropskega komisarja in se šele takrat ta zadeva nadaljuje.

Milan Brglez: Preden ljudje odločijo na volitvah, tako v Sloveniji kot v Evropi, je absolutno prezgodaj govoriti o čemer koli. Potem so postopki jasni. Vlada res predlaga, parlament se mora opredeliti do tega vprašanja, Evropski parlament je pa tisti, ki dejansko odloča o celotni zadevi. SD je in bo zagovarjal enakost spolov tudi pri takšnih odločitvah.

Politično s Tanjo Gobec