Zdaj bodo morale zakonodajo potrditi še članice.

Med akti, ki jih je Evropska komisija predlagala v letih 2016 in 2020, za enega ključnih velja uredba o upravljanju migracij in azila, v skladu s katero bodo morale vse članice pomagati tistim, ki se bodo spopadale z migracijskim pritiskom.

Uredba predvideva poseben solidarnostni mehanizem za pomoč tem državam. Preostale članice jim bodo lahko pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje, plačevanjem finančnih prispevkov ali pa zagotavljanjem operativne podpore. Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU-ja določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov.

V primeru kriznih razmer na področju migracij bo solidarnost v skladu z novimi pravili dodatno okrepljena. Komisija bo lahko v tem primeru od članic zahtevala dodatne zaveze. Pri tem bodo prednost dali premeščanju. V primeru krize bo mogoče odstopanje od določenih pravil iz pakta.

Prihaja razširjena podatkovna baza

Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU-ja, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise, fotografije obraza in podatke o osebnih dokumentih prebežnikov.

Pakt prinaša še enotne standarde po vsem EU-ju za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem in glede njihovih pravic, enoten pa bo tudi sam azilni postopek, ki bo hitrejši. Prav tako posodablja pogoje bivanja, ki jih mora prosilcem zagotoviti država, v kateri so.

Zakonodajni sveženj poleg tega predvideva nov okvir za preselitev beguncev iz tretjih držav, da v EU pridejo po zakoniti poti. Sodelovanje članic bo prostovoljno.

Zdaj bo moral dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU-ja, v katerem so zastopane države članice. Zakonodaja se bo predvidoma začela uporabljati spomladi 2026.

Glasovanje o zakonodajnih aktih so sicer kmalu po začetku za nekaj časa prekinili protestniki, ki so poslance pozivali, naj glasujejo proti.

Slovenski evroposlanci o migracijskem paktu

Slovenski evroposlanci pakt večinoma podpirajo. Matjaž Nemec (S&D/SD) je poudaril, da je reforma celotnega področja migracij nujna, saj je na dolgi rok od nje odvisno tudi preživetje Unije kot take.

"Podprl bom celoten paket, čeprav nekatere dosjeje zaradi posameznih problematičnih delov s cmokom v grlu. A vendarle gre za zapleteno sestavljanko celotnega sistema in za kompromis, ki ga je bilo zelo težko doseči in je bil blokiran osem let. Gre pa tudi za prelomno odločitev, s katero Evropa vstopa v neko novo obdobje," je pred glasovanjem sporočil Nemec, ki je v Evropskem parlamentu nastopil kot poročevalec za prenovo uredbe o kvalifikacijah.

Milan Zver (EPP/SDS) je medtem napovedal, da bo glasoval proti delom pakta, s katerimi se ne strinja. Klemen Grošelj (Renew/Svoboda) meni, da bo zakonodaja koristila tudi Sloveniji.

Irena Joveva (Renew/Svoboda) je napovedala, da bo glasovala za pakt, saj bo vzpostavil enotna evropska pravila urejanja migracij.

Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je prav tako podprl celoten pakt, je imel pomisleke glede t. i. obvezne solidarnosti, v skladu s katero bodo morale države članice sprejeti prosilce za azil iz članice, ki je pod migracijskim pritiskom, ali pa zagotoviti finančni prispevek.

"Paket je obširen in vsebuje tudi dobre rešitve. Podpiram tiste predloge, ki uvajajo strožji nadzor nad tem, kdo prihaja v EU, strožje ukrepe proti trgovcem z ljudmi in prenos odločanja o prošnjah za azil izven EU-ja. Nasprotujem pa rešitvam, ki vsebujejo obvezno solidarnostno prerazporeditev. To je moja rdeča linija, od katere ne odstopam," je zapisala Romana Tomc (EPP/SDS).

Ljudmila Novak (EPP/NSi) je sporočila, da imajo poslanci pred seboj skupni evropski odgovor na izzive migracij.

Iz pisarne Milana Brgleza (S&D/SD) pa so sporočili, da se ne udeležuje plenarnega zasedanja v Bruslju, tako da ni glasoval.