Na začetku januarja se je z nasprotovanjem energetskemu zakonu, ki je predvideval omejitev rabe drv in zemeljskega plina, v našem političnem prostoru odprla razprava o zelenem prehodu. V eni od opozicijskih strank so poudarjali, da podpirajo razumen zeleni prehod, ne podpirajo pa prehoda, "ki bi se izvedel na plečih ljudi, ki so že tako obremenjeni z inflacijo in draginjo". Hkrati so pozvali k "reviziji zelenega prehoda, ki poteka pod okriljem EU-ja" in sklicali nujno sejo odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor s točko dnevnega reda z naslovom Ustavimo norost zelenega prehoda. Z druge strani političnega pola je bilo slišati, da gre za začetek predvolilne kampanje pred evropskimi volitvami.

Zeleni dogovor – politična odločitev kot odgovor na ogroženost Evrope

Po vsakokratnih volitvah si EU zastavi strateško agendo za prihodnjo petletko. Po zadnjih volitvah 2019 je temeljila na štirih stebrih. Poleg varnosti, trdnega gospodarstva in zastopanja evropskih vrednot in interesov v svetu je bil eden izmed ključnih stebrov tudi izgradnja "podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope". Iz tega stebra so v iztekajočem se mandatu izšli vsi pomembnejši dokumenti s področja okoljske politike, med njimi tudi evropski zeleni dogovor. Ta je bil kot strategija prvič predstavljen leta 2019, kot odziv na dejstvo, da "podnebne spremembe in degradacija okolja ogrožajo obstoj Evrope in sveta", navaja spletna stran Evropske komisije.

"Ta besedna zveza je zelo močna zato, ker je politična. Ni se izoblikovala v strokovnih ali znanstvenih krogih," pomen zelenega dogovora za EU opisuje Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, fundacije za trajnostni razvoj. Glavni cilj zelenega prehoda, ki temelji na zelenem dogovoru je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov.

"Znanosti ne moremo uporabiti samo takrat, ko nam nudi napredek in prinaša dobiček"

Četudi je zeleni dogovor politična odločitev, pa zeleni prehod ne more biti politična muha enodnevnica, saj njegova nujnost temelji na znanstvenih spoznanjih, poudarja okoljska pravnica Senka Šifkovič, ki sodeluje z Umanotero, Pravnoinformacijskim centrom nevladnih organizacij in Inštitutom za politike prostora. "Tako kot naš družbeni razvoj temelji na znanosti, tudi okoljska politika temelji na znanstvenih spoznanjih. Znanosti ne moremo uporabiti samo takrat, ko nam nudi tehnološki napredek, nove stvari in prinaša dobiček. Upoštevati jo moramo tudi, ko nam pripoveduje, kje smo in kakšne so projekcije za naprej. In trajektorija, po kateri gremo, ne kaže dobro. (….) Naš način življenja nas je privedel do stanja na Zemlji, ki ni rožnato. Če bomo tako nadaljevali, bosta podnebna in biodiverzitetna kriza ogrozili naš obstoj, kar pomeni, da moramo nekaj spremeniti. To je enako, kot če otrokom dajemo samo sladkarije, ne pa zdrave hrane. Zdaj se moramo tudi mi odvaditi od nekaterih sladkarij, od pretiranega udobja, katerega suženj smo postali. Glede na to, kaj je zadosti za nas, imamo mnogo preveč," je prepričana Šifkovič.

A čeprav se tudi že na osebni ravni popadamo s prihajajočimi učinki podnebnih sprememb, za katere smo odgovorni predvsem v razvitem delu sveta, je v človekovi naravi, da si to zanika, zamiži in poišče drugega krivca, meni Šifkovič. Kot doda, je odpor proti spremembam v človeški naravi, uvajanje sprememb je namreč potovanje v neznano, podkrepljeno z veliko negotovostjo. Morda je tudi to eden od razlogov, da se je pred junijskimi volitvami o zelenem prehodu začelo govoriti predvsem z odporom. "Zeleni prehod absolutno je in mora biti tema pred tokratnimi evropskimi volitvami, a žal je degradirana, lahko bi rekli celo demonizirana tema," opaža Šifkovič.

Kot dodaja Gaja Brecelj, demonizacijo zelenega prehoda kot eno od komunikacijskih strategij uporabljajo evropske politične stranke skrajne desnice, ki jim javnomnenjske raziskave na junijskih volitvah napovedujejo vzpon in bi lahko ogrozile marsikaj, kar je Evropski uniji na tem področju doslej uspelo uresničiti.

A zakaj so razpravo o zelenem prehodu začeli prav tisti, ki pred njim strašijo? Brecelj meni, da je to posledica dejstva, da zeleni prehod dobiva vse več veljave in je vse bolj prisoten tako v politikah kot v vsakdanjem življenju. Zato so določene stranke prepoznale ugoden trenutek, da se okoristijo s populizmi. "Zelo lahko je reči, to je za vas slabo. Ljudje o vsebini ne vedo dovolj, hkrati opazujejo bogatejši sloj prebivalcev z dragimi električnimi avtomobili … A gre za napačno interpretacijo te zgodbe," meni Brecelj.

Pri čemer ne smemo prezreti, da bosta tako interpretacija kot uspeh zelenega prehoda močno odvisna od pravične porazdelitve bremen. "Če zeleni prehod ne bo pravičen, ima bistveno manj možnosti, da uspe. Ne le, da se lahko zgodi, da ne uspe, ljudje ga ne bodo podprli. Hkrati tudi ni pravično, da ne poskrbimo za tiste, ki bi bili sicer najbolj prizadeti." Brecelj ob tem opozarja, da so prav "nepravičnosti" poligon za razrast populizmov, ki se pred volitvami le še okrepijo. "Zeleni prehod nas bo popeljal nazaj v kameno dobo, zeleni prehod bo prizadel najšibkejše, zeleni prehod vam bo vzel vse, za kar ste si doslej prizadevali," našteje manipulacije, ki se že pojavljajo v predvolilni kampanji.

Kmetje – žrtve podnebnih sprememb in političnih manipulacij

Ena od politično "na neki način zlorabljenih" družbenih skupin so po mnenju Brecelj kmetje, ki so se znašli v paradoksalnem položaju. Po eni strani so prve žrtve podnebnih sprememb, po drugi strani pa so bili v preteklem mandatu eni glasnejših nasprotnikov ukrepov zelenega prehoda. Težave imajo zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, težave imajo z dobavnimi verigami, z nepošteno konkurenco in na drugi strani s številnimi novimi omejitvami in administrativnimi bremeni.

"Kmetje, ki želijo kmetovati na dolgi rok, nikakor niso proti zaostrovanju ukrepov na okoljskem področju. Seveda pa mora biti prehod za kmete pravičen, ne da se jih stiska vsepovsod. Prav zato v igro, ker gre dejansko za igro, vstopijo populistične stranke, ki zlorabijo njihovo stisko, težave pa pripišejo zelenemu prehodu oziroma zelenemu dogovoru," je jasna Brecelj. Obenem je prepričana, da bitka kmetov pravzaprav ni bitka proti zelenemu prehodu. Visoka biotska raznovrstnost je namreč zaveznik pridelave hrane. "Po tej logiki bi se morali zavzemati za večjo biotsko raznovrstnost in strožje okoljske ukrepe. Hkrati pa bi morali jasno zahtevati pravično plačilo za njihovo dejavnost," pove in doda, da mora prva za to poskrbeti skupna evropska kmetijska politika. EU pa mora zeleni prehod podpreti z javnimi financami. "Zato se vračam na osnovno premiso: Če je zeleni prehod izpeljan pravično, ga podprejo tudi najšibkejši."

EU v prihodnji petletki brez resnejših podnebnih in okoljskih zavez

Napovedi žal niso preveč optimistične. Kot omenjeno, je pred petimi leti, po zadnjih evropskih volitvah, doseganje podnebne nevtralnosti predstavljalo enega od štirih stebrov strateške agende Evropske unije za prihodnjo petletko. Tokrat naj bi osnutek strateške agende za obdobje 2024 do 2029, ki je pricurljal v javnost, temeljil na treh stebrih: moč in varnost, uspešnost in konkurenčnost ter svoboda in demokratičnost. "Osnutek trenutne strateške agende za 2024 do 2029 predstavlja nasprotovanje podnebnim in okoljskim ukrepom. Trenutno imamo tri stebre in nobeden od njih ni posvečen reševanju podnebne in biodiverzitetne krize. Nekaj zametkov in neambicioznih ukrepov najdemo le v drugem stebru, posvečenem uspešni in konkurenčni Evropi. Podnebna nevtralnost je komaj kaj omenjena, narave praktično ni. V primerjavi s prejšnjo strateško agendo je to velik korak nazaj," je kritična Brecelj.

"Če se bomo od zelenega prehoda, ki se je uveljavil v iztekajočem se mandatu, odmaknili, ga minimizirali oziroma umaknili iz agende, bo to morda prineslo kratkoročno zadovoljstvo. A narava se zaradi tega ne bo obnašala nič drugače, mi pa bomo nemočni," osnutek strateške agende komentira Senka Šifkovič.

Šifkovič ob tem dodaja, da ljudje, kadar vidijo, da se pripravljajo slabe stvari, kljub vsemu zaupajo voditeljem, da bodo poskrbeli za državljane, za prave ukrepe. "A problem je, da smo kot družba po eni strani opustili dolgoročni razmislek o posledicah naših ravnanj, na drugi strani pa odgovornost za te dolgoročne posledice." Politični mandati so kratki, zato dolgoročno načrtovanje ni v ospredju. "V letu, ko se odloča, da se potencialno odmaknemo od zelenega prehoda … Čez 20 let, ko bomo trpeli hude posledice v kmetijstvu, infrastrukturi in še kje, ne bomo mogli nikogar od teh, ki se danes odločajo, poklicati na odgovornost," je zaskrbljena Šifkovič.

"Vsi stojimo za vrednotami, kot so čist zrak, voda, zdrava hrana"

Tudi Brecelj meni, da bi morala biti oblast sposobna na pravičen način izpeljati zeleni prehod, in ga ljudem znati tudi predstaviti. "Informacija mora priti do ljudi, potem bodo ukrepe podprli. Vse javnomnenjske raziskave kažejo, da stojimo za vrednotami, kot so čist zrak, čista pitna voda, zdrava hrana, ki zraste v zdravem okolju, ohranjena narava. Tega si želimo, kar pomeni, da si pravzaprav vsi želimo zelenega prehoda. Izpeljan pa mora biti tako, da ne bo prizadel najšibkejših."

Šifkovič ob tem ne skriva, da za uspešen zeleni prehod kot posamezniki ne bomo mogli več kopičiti toliko materialnih stvari, ki nam nudijo ugodje, kot zdaj. Lahko pa jih bomo zagotavljali na kolektivni ravni. "Zeleni prehod ne vodi v revščino. Pomeni pa, da ne bomo imeli vsak svojega bazena, a bomo imeli v soseski zelo dober skupnostni bazen, ki bo cenovno dostopen. Na ta način bo tudi družba pravičnejša," meni Šifkovič. Zeleni prehod tako bo do neke mere vplival na naša življenja, a kot je za MMC pred časom dejal nekdanji okoljski minister Pavel Gantar, se bo "na plečih ljudi" odvil tudi odmik od zelenega prehoda.