Zakon, katerega prenova je bila potrebna tudi zaradi predhodnega prenosa več tematik iz energetskega zakona v ločene zakone, med drugim opredeljuje energetsko politiko, in sicer kot določanje ciljev in ukrepov, s katerimi se zagotavlja zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo.

Občinam tako nalaga pripravo lokalnih energetskih konceptov, s katerimi bodo morale za sedem let opredeliti cilje glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter cilje glede energetske prenove javnih stavb.

Več občin bo lahko sprejelo skupen koncept, bodo pa morali biti v njem razvidni cilji in ukrepi posamezne občine. Občine z več kot 10.000 prebivalci bodo morale v koncept vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na temelju obnovljivih virov energije.

V konceptu bodo morale med drugim določiti prednostno rabo virov energije ali energentov, in sicer bo morala imeti prednost raba obnovljivih virov in uporaba tehnologij z nižjimi emisijami toplogrednih plinov od tistih z višjimi emisijami. Prav tako bodo morali imeti energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja prednost pred drugimi posameznimi sistemi oskrbe s toploto. To pa ne bo veljalo za stavbe, ki imajo letno potrebno toploto za ogrevanje pod 4000 kWh in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire.

Kmalu konec vgradnje plinskih kotlov

Vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin po novem ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025.
Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.

Koncesije za distribucijo plina bodo lahko podaljšane večkrat za pet oz. sedem let. Za pet let bodo lahko v primeru, da bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot 100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oz. bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, ali če bo distribucijski sistem oskrboval več kot pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. Za sedem let pa bo lahko koncesija podaljšana, če bo v omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to načrtoval.

Zakon opredeljuje pristojnosti, naloge in delovanje Agencije za energijo kot regulatorja področja ter energetske inšpekcije, določa energetsko infrastrukturo in v okviru tega med drugim postopke razlastitve v javno korist. Določa tudi ukrepe za primer kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter prinaša sistemsko podlago za regulacijo cen energentov.

Opredeljeni so postopki dodeljevanja spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, ki bodo digitalizirani ter predvidoma enostavnejši in hitrejši.
Zakon opredeljuje tudi dodeljevanje sredstev sklada za pravični prehod na ravni EU-ja, namenjenega za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega sklada za modernizacijo, namenjenega za posodobitev energetskega sistema.

Hkrati je omogočen nov instrument – komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU-ja.

Po dopolnilu, sprejetem na matičnem odboru DZ-ja, pa v predlogu energetskega zakona ni bilo več določbe, da v strnjenih naseljih v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb ne bi bila dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva.

Poslanci so v okviru redne seje glasovali tudi o predlogu sprememb in dopolnitev poslovnika DZ-ja, s katerimi se spreminja ureditev tretje obravnave predloga zakona v DZ-ju in obravnave zadev EU-ja. Na dnevnem redu so še predlogi novele zakona o maturi, novele zakona o prekrških in dopolnitev kazenskega zakonika.

Podaljšanje roka za izplačilo pomoči gospodarstvu

DZ je soglasno potrdil novelo zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki določa nov rok za izplačilo zadržanih sredstev in spreminja določbe zakona v povezavi z zagotovljenimi sredstvi za Slovenski podjetniški sklad.

Z novelo se rok za izplačilo zadržanih sredstev v višini 20 odstotkov pomoči oz. razlike do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec po tem zakonu, podaljšuje s konca februarja na konec avgusta. Ob tem se popravlja neskladje dikcije zakona z njegovim namenom, saj so sredstva za Slovenski podjetniški sklad zagotovljena v višini 10 milijonov evrov v letu 2023 in 10 milijonov evrov v letu 2024. Sredstva so po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana zagotovljena v bilanci B ministrstva.

Lani je bilo za 266 milijonov evrov izplačil pomoči, zaradi neizpolnjevanja pogojev je bilo za 16 milijonov evrov vračil. 20 odstotkov sredstev je zadržanih za popravek, ki bi moral biti izpeljan do konca februarja.

Potrjena novela zakona o prekrških

DZ je brez glasu proti in z 58 glasovi za potrdil vladni predlog novele zakona o prekrških, ki v zakonodajo vnaša tri odločbe ustavnega sodišča in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in širi pravice fizičnih in pravnih oseb na področju prekrškovnega prava.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je pojasnila, da se z zakonsko novelo določa rok za novo odločitev, če je bila prekrškovna odločba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom ali ustavno pritožbo, ureja se pravica do pritožbe zoper sodbo v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo na način, da ta ni omejena le na določene primere, ter določa dodatni rok za pritožbo zoper sklep o pridržanju.

Prav tako bo po predlogu zakona v izjemno zamejenem obsegu omogočeno, da zahtevo za varstvo zakonitosti poleg vrhovnega državnega tožilca vloži tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik, je pojasnila ministrica.

DZ je danes z 48 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o agrarnih skupnostih, s katero vlada želi odpraviti težave agrarnih skupnosti ob upoštevanju ustavnih omejitev lastninske pravice in veljavne zakonodaje. Podporo so noveli v razpravi napovedali v Svobodi in NSi-ju, nasprotovanje v SDS-u in Levici, v SD-ju pa, da bodo vzdržani.

Z novelo se rok za registracijo agrarnih skupnosti, ki jim po drugi svetovni vojni ni bilo odvzeto premoženje ali jim je bilo odvzeto delno, z letošnjega aprila podaljšuje do 13. aprila 2030, za neodplačni prenos lastništva države na ostale člane agrarnih skupnosti pa do 13. aprila 2027.

Novela zakona o maturi

DZ je s 83 glasovi za in nobenim proti potrdil predlog novele vladnega zakona o maturi po skrajšanem postopku, ki predvideva vpogled v ocenjene izpite na splošni maturi in digitalno vlaganje ugovora zoper oceno za prihodnji izpitni rok splošne mature. Prav tako izboljšuje pravice do opravljanja mature v dveh delih, tudi za športnike.

Spremenjen poslovnik DZ-ja

DZ je z 71 glasovi za in enim glasom proti potrdil predlog sprememb in dopolnitev poslovnika DZ-ja, ki so jih v parlamentarni postopek vložile poslanske skupine SDS, Svoboda in NSi. Predlog spreminja ureditev tretje obravnave predloga zakona v DZ-ju in obravnave zadev EU-ja, kar naj bi omogočilo boljšo organizacijo in učinkovitost dela DZ-ja.

Ureditev tretje obravnave predloga zakona v DZ spreminja na način, da se v primeru, ko k predlogu zakona v tretji obravnavi niso vložena dopolnila, o tem predlogu le glasuje. V parlamentarni praksi se je namreč pokazalo, da se vsebina stališč poslanskih skupin v primeru, ko zakonsko besedilo ostaja enako, kot je bilo sprejeto v drugi obravnavi, le ponovi in je enaka kot v prvi oz. drugi obravnavi, je v imenu predlagateljev na seji DZ-ja pojasnila poslanka SDS-a Karmen Furman.

Predlagatelj tako ne bo več podal dopolnilne obrazložitve, predstavnik vlade (ko ta ni predlagatelj) ne bo podal mnenja in predstavniki poslanskih skupin ne bodo podali stališč k predlogu zakona.

Če so v tretji obravnavi vložena dopolnila in se zakonsko besedilo z njimi lahko spremeni, ta ureditev ne velja in se v uvodu podajo dopolnilne obrazložitve predlagatelja, mnenja vlade in stališča poslanskih skupin – kot je veljalo do zdaj.

Zavrnjen SDS-ov predlog sprememb kazenskega zakonika

Državni zbor je tudi opravil splošno razpravo o predlogu dopolnitev kazenskega zakonika, s katerimi bi po predlogu SDS-a prepovedali izobraževanje mladoletnih o spolnih identitetah. Poslanci so z 51 glasovi proti in 27 glasovi za sklenili, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato je zakonodajni postopek o predlogu končan.

V poslanski skupini SDS so predlagali, da se kazenski zakonik dopolni v tistem delu, ki prepoveduje dostop do pornografskih gradiv za otroke. "Tako da bo vsak izpis, material, gradivo ali slika, ki prikazuje pornografijo, spodbuja ali prikazuje odstopanje od samoidentitete, to se pravi tiste, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost ali se delajo predstave otrokom s to vsebino, poslej kaznivo dejanje," je predlog dopolnitve predstavil poslanec SDS-a Branko Grims.