"Sistem trenutno še deluje. Zaradi mnogih (utrujenih in na etični pogon delujočih) ljudi, ki delamo v njem in v sistem še utopično verjamemo. A utečena situacija – prevelike glavarine, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višja starost ginekologov, stagniranje oziroma prepočasno širjenje mreže ginekologov, lahko zgodbo o uspehu spremeni v njeno nasprotje," so med drugim opozorili v pismu, ki ga je podpisalo 157 podpisnikov.

Kot opozarjajo, ginekologi odhajajo, zapolnjevanje njihovih ambulant pa postaja vse težje. Ambulante ostajajo prepolne, čakalne dobe predolge.

"Treba je dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Prav tako je treba delo ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade specialiste," so dodali.

V pismu še izpostavljajo, da je sistem starostnih glavarinskih količnikov iz leta 1994 zastarel. Predvsem so v tem sistemu podcenjene nosečnice in starejše pacientke, saj je zaradi novih strokovnih priporočil, pravilnikov, dodatnih potrebnih pregledov in možnosti zdravljenja število pričakovanih oz. zahtevanih pregledov veliko večje, kot je bilo pred 30. leti. Treba je posodobiti starostni glavarinski sistem glede na sodobno statistiko obiskov v ginekoloških ambulantah.

"Po zadnjih podatkih imamo 157,4 ginekološkega programa na primarni ravni, kar z optimističnega vidika kaže počasno večanje število programov v zadnjih letih. V omenjenih programih je opredeljenih 693.885 žensk, a še vedno ostaja okoli 200.000 žensk brez opredelitve za izbranega ginekologa. Večina ginekoloških timov na primarni ravni presega glavarinske normative, ki so glede na sklep razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo 4000 opredeljenih žensk. Za idealno mrežo, v kateri bi imele mesto vse ženske, ki jim izbira osebnega ginekologa pripada, in ginekologi ne bi opredeljevali nad priporočeno, pa bi potrebovali še dodatnih 70 programov," so pojasnili.

Kot primer navajajo program Zora, s katerim pravočasno odkrivajo predstopnje ali začetne stopnje raka materničnega vratu. Od uvedbe programa leta 2003 se je obolevnost za to vrsto raka med slovenskimi ženskami prepolovila. Vsaka ženska v Sloveniji, starejša od 13 let, ima možnost izbire osebnega ginekologa na primarni ravni. Pri dvajsetih letih so ženske v skladu s programom Zora prvič pozvane na ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu. "Znajdejo se pred izredno težko nalogo. Izbrati si morajo 'izbranega osebnega ginekologa'. Izbrani zdravnik je v svoji primarni terminologiji zdravnik, ki si ga pacient sam izbere. Sedaj pa je žal največkrat to zdravnik, ki je 'na srečo bil še prost in me je vzel za svojega izbranega pacienta'. Velikokrat celo v drugem kraju ali včasih čisto na drugem koncu Slovenije," opozarjajo v pismu.

Težave zaradi upokojitev

Opozarjajo tudi na kaotične razmere v primerih, ko se na novo zaposli ginekolog zaradi upokojitve ali odhoda predhodnega ginekologa. "Sistem je urejen tako, da ženske, opredeljene pri predhodnem ginekologu, ostanejo brez izbranega ginekologa in šele z lastnoročnim podpisom izjave o izbiri novega ginekologa potrdijo novo izbiro. Hkrati z njimi se v to ambulanto seveda usmeri še množica žensk, ki so že prej neuspešno iskale ginekologa. Med njimi je precej nosečnic, ki z izbiro ginekologa ne morejo več odlašati, žensk z zdravstvenimi težavami, ki zahtevajo čimprejšnjo obravnavo. Razpoložljivi termini so v takšni ambulanti zelo hitro zapolnjeni, zato začne zmanjkovati prostih terminov za akutne težave in čakalne dobe postanejo neizmerno dolge," so zapisali in dodali, da po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo za to pogoje, lahko do leta 2026 brez ginekologa ostanejo pacientke iz 36 ginekoloških programov oz. približno 150 tisoč žensk.

Zanimanje za specializacijo iz ginekologije in porodništva je bilo, kot navajajo v javnem pismu, do zdaj vedno večje, kot je razpisanih mest, čeprav so v zadnjih letih ostale nezasedene specializacije za mesta v zdravstvenih domovih. "Skrb vzbujajoče pa je, da je ob letošnjem razpisu specializacij postalo slabo zanimanje za celotno, tudi bolnišnično specializacijo iz ginekologije in porodništva. Med letoma 2019 in 2022 je specializacijo končalo 56 kolegov, od njih se jih je le devet zaposlilo na primarni ravni, kar potrdi nezanimanje za delo na primarni ravni," so še poudarili ginekologi, ki pravijo, da je odgovornost za potrebne ukrepe na strani ministrstva za zdravje, NIJZ-ja in zavoda za zdravstveno zavarovanje.