"Slovenija je darovala veliko vrst orožja, nismo pa nikoli ničesar pogojevali. Gre za pravico naroda do samoobrambe in naša prva skrb je vedno bila, da pomagamo pri tej obrambi," je v izjavi za novinarje po današnjem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju povedal Šarec.

Ukrajina ima po njegovih besedah popolnoma legitimno pravico, da se brani. Vsak narod na svetu ima namreč pravico živeti tako, kot si želi. "In nihče ne sme kratiti te pravice ne Palestincem ne Ukrajincem in ne kateremu koli drugemu narodu," je poudaril minister.

Dodal je, da se sicer vprašanje omejitev uporabe zahodnega orožja za napade Kijeva na rusko ozemlje nanaša predvsem na tiste države članice, ki so Ukrajini pomagale z bolj zmogljivimi sistemi ofenzivne narave, ki bi, teoretično gledano, lahko delovali tudi na ruskem ozemlju. Dodal je, da danes niso sprejemali nobenih odločitev, saj je to v pristojnosti posameznih držav.

Sorodna novica Putin: Majhne države v Evropi morajo vedeti, s čim se igrajo, ko govorijo o napadu na Rusijo

Minister Šarec je sicer v izjavi po zasedanju v Bruslju zagotovil, da bo Slovenija Ukrajince podpirala, dokler bodo imeli voljo, da se branijo. Po njegovih besedah je t. i. varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino, o katerem sta sredi meseca govorila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in slovenski premier Robert Golob, še v pripravi.

Kot je povedal Šarec, poleg sodelovanja na varnostnem področju predvideva še humanitarno, finančno, civilno, trgovinsko in gospodarsko podporo Ukrajini, pa tudi sprejemanje razseljenih oseb in podporo reformam. Ključnega pomena je še podpora okrevanju in obnovi države po koncu vojne. Kdaj bi lahko državi podpisali sporazum, ni želel ugibati, saj usklajevanja še potekajo.

Na zasedanju v Bruslju je Šarec podprl tudi vsa prizadevanja za krepitev obrambne pripravljenosti EU-ja in zmogljivosti evropske obrambne industrije. Pri tem je treba po mnenju Slovenije posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim podjetjem, je povedal.
Poudaril je še, da ministrstvo posebno pozornost namenja raziskovalni dejavnosti na področju obrambe. Potem ko so leta 2022 za raziskave in razvoj namenili dva milijona evrov, so se lani ta sredstva povečala na nekaj manj kot 13 milijonov, letos pa bodo znašala 23 milijonov evrov.

Stoltenberg pozval k razmisleku

Obrambni ministri EU-ja so o omejitvah uporabe zahodnega orožja za napade na Rusijo razpravljali, potem ko je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg zahodne zaveznice v ponedeljek pozval k ponovnemu premisleku o omejitvah, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega orožja za napade na Rusijo.

Stoltenberg je danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudaril, da pravica do samoobrambe vključuje tudi napade na legitimne vojaške tarče v Rusiji. To je še posebej relevantno zdaj, ko so najhujši spopadi v regiji Harkov v bližini ukrajinsko-ruske meje, je dodal.

Pojasnil je, da nekatere zahodne države niso postavile nobenih omejitev, druge pa so jih. Pri omejitvah med drugim vztraja Nemčija, glede uporabe ameriškega orožja za napade na rusko ozemlje pa naj bi bil po poročanju tujih medijev zadržan tudi predsednik ZDA Joe Biden.

Povračilni napadi na ozemlje države napadalke so popolnoma v skladu z vojnim pravom, je ob prihodu na zasedanje povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. Pričakuje, da bodo nekatere države članice poudarile, da se bo s tem povečalo tveganje za dodatno zaostritev razmer. Vendar pa je treba po njegovih besedah najti ustrezno ravnovesje med stopnjevanjem in potrebo Ukrajincev po obrambi.

Stoltenberg: Nato ni stran v konfliktu

Stoltenberg je v odgovoru na vprašanje o morebitnem stopnjevanju pojasnil, da nekatere zahodne države sploh niso uvedle omejitev glede uporabe svojega orožja za ukrajinske napade na rusko ozemlje. Zaradi tega Nato ni postal stran v konfliktu, je dejal in dodal, da tega ne pričakuje niti v primeru odprave omejitev, ki so jih uvedle druge države.

Podobno estonski obrambni minister Hanno Pevkur meni, da odprava omejitev ne bi privedla do stopnjevanja razmer. "Resnično upam, da bodo vse države, ki imajo ustrezne zmogljivosti, Ukrajini dovolile njihovo uporabo za napade na Rusijo," je povedal.

Sorodna novica Kremelj: Nato je že v neposrednem spopadu z Rusijo

Upanje, da bodo države, ki temu nasprotujejo, spremenile svoje stališče, je izrazila tudi nizozemska ministrica za obrambo Kajsa Ollongren. Poudarila je, da sama ni nikoli izključevala te možnosti.

Državna sekretarka na nemškem obrambnem ministrstvu Siemtje Möller pa je medtem vztrajala pri nemškem nasprotovanju temu, da bi Ukrajina njihovo orožje uporabljala za napade na rusko ozemlje. "To je suverena odločitev vsake države," je dejala ob prihodu na zasedanje obrambnih ministrov.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije je podprl tudi poljsko-grški predlog za oblikovanje evropskega ščita zračne obrambe, ki bi ga financirali v okviru programa EU-ja. "Lahko bi vzpostavili poseben zunajproračunski sklad za financiranje skupnih obrambnih zmogljivosti," je povedal in dodal, da bodo tudi o tem razpravljali.

EU brez preboja v pogovorih o sredstvih za sofinanciranje dobav orožja

Obrambni ministri članic EU-ja danes niso dosegli preboja v pogovorih o finančnih sredstvih v višini več milijard evrov za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, je dejal Borrell, ki je po zasedanju povedal, da sedem zakonodajnih besedil, ki bi omogočila sprostitev okoli 6,6 milijarde evrov za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF), še vedno čaka na potrditev na Svetu EU.

To med drugim vključuje podlago za pet milijard evrov vreden posebni sklad za podporo Kijevu, pri kateri imajo po neuradnih informacijah poleg Madžarske, ki velja za najglasnejšo nasprotnico vojaške pomoči Ukrajini, zadržke še nekatere druge članice.

"Tu ne gre zgolj za teoretično razpravo, vsaka zamuda pri zagotavljanju vojaške podpore pomeni posledice v resničnem življenju. Te posledice se merijo v človeških življenjih, škodi na infrastrukturi in ukrajinskih izgubah na bojišču," je Borrell še povedal o blokadi sredstev iz instrumenta, ki ni del evropskega proračuna.

Vse bolj se nakazuje soglasje članic za nadaljevanje evropske misije urjenja ukrajinskih vojakov, v okviru katere so članice od novembra 2022 na evropskih tleh izurile več kot 50.000 vojakov. Borrell upa, da bo ta številka do konca poletja dosegla 60.000. Vse več članic se po njegovih besedah strinja, da bi to število še povečali, a še ni soglasja.

"Razpravljali smo tudi o tem, da bi del urjenja izvajali v Ukrajini, vendar o tem ni enotnega evropskega stališča," je povedal.

Razpravo o pošiljanju vojaških inštruktorjev v Ukrajino je sicer konec februarja sprožil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ni izključil možnosti napotitve sil v to državo, ki se že več kot dve leti sooča z rusko agresijo. Velika večina zaveznic je to zavrnila.