Dokumentarno-igrani celovečerec Kino Volta, ki je svetovno premiero doživel na tržaškem filmskem festivalu januarja letos, nas popelje v Trst na začetek 20. stoletja, ko se štirje podjetniki pod vodstvom takrat še neznanega dublinskega učitelja Jamesa Joycea odločijo odpreti prvi kino, in to v središču mesta – to je Cinema Volta.

Leta 1909, še preden je napisal Uliksesa ali Finneganovo bdenje, je James Joyce ustanovil in upravljal tudi prvi stalni kino v Dublinu. Akademikom je uspelo izslediti celo vrsto filmov, ki jih je Joyce izbral in predvajal v svojem kinu, ohranili so se celo koluti filmskega traku nekaterih projekcij. (Finančno je bil projekt polomija: občinstva italijanski in drugi evropski filmi po Joyceovem izboru niso zanimali. Kino je bil že leta 1910 prodan, z izgubo za vse vpletene.)

V filmu Martina Turka sta nastopila tržaška igralca Danijel Malalan in Nikla Petruška Panizon. Predloga je bil esej Draga Jančarja, Turk pa je v filmu prepletel tri jezike – slovenščino, italijanščino in angleščino. Nastal je v produkciji Fabule ter koprodukciji RTV Slovenija in Incipit filma iz Italije.

Najbolj literarni med irskimi filmskimi festivali
Kino Volta so v okviru festivala Bloomsday, ki ga od leta 1994 organizira tamkajšnji center Jamesa Joycea, predvajali 15. junija, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra. Po projekciji se je razvila tudi živahna debata med avtorjem in gledalci. Kino Volta je nato prejel glavno nagrado za najboljši celovečerni film.

Kaj je "Bloomov dan"?
Vsako leto 16. junija se ljubitelji književnosti z Bloomovim dnevom poklonijo pisatelju Jamesu Joyceu. Na ta datum se je namreč Leopold Bloom, glavni lik njegovega romana Ulikses, odpravil po dublinskih ulicah. Bloomov dan oziroma Bloomsday so prvikrat zaznamovali leta 1954, seveda v Dublinu.

Roman Ulikses je izšel leta 1922. Pisatelj je v njem na dobrih 700 straneh zaobjel dogajanje enodnevne pustolovščine svojega glavnega protagonista, ki se je dogajala 16. junija 1904. V pičlih 24 urah dogajanja in 18 poglavjih ‒ ki so vzporedna 18 epizodam Homerjeve Odiseje ‒ trgovski zastopnik Bloom mesto po dolgem in počez prečeše tako natančno, da bi se dal Dublin, kot je izjavil pisatelj, "če bi kdaj izginil s površja Zemlje, s pomočjo romana do potankosti rekonstruirati tak, kakršen je bil leta 1922".