To, da ima uradnik s srednješolsko izobrazbo, plačo, nižjo od minimalne, ni zasluga te vlade. [...] Je pa zasluga te vlade, da je minimalna plača v zadnjem obdobju absolutno zrasla. Vsi, ki so na minimalni plači, v evrih pridobijo več.
Zaradi stavke se pred številnimi upravnimi enotami še vedno vijejo dolge vrste. Nekateri čakajoči na Tobačni v Ljubljani so za Radio Slovenija povedali, da na storitve čakajo več ur. Nekateri so za obisk upravne enote morali vzeti dopust.
Med številnimi čakajočimi so tudi tujci, ki želijo dovoljenje za prebivanje in delo. Že pred stavko so čakali tudi do pol leta, zdaj so razmere še težavnejše. Radio Slovenija se je pogovarjal s tujim državljanom, ki na dovoljenje za prebivanje čaka že od februarja; prevzeti mora izkaznico, a ne pride na vrsto. Poskusil je že petkrat. "Z nami ravnajo nehumano. Tu stojimo kot psi, na soncu, brez senčnikov, brez vode. Niso nam dali niti listkov s številkami, da bi vedeli, kdaj bomo na vrsti. Počutim se diskriminiran," je povedal. Brez dovoljenja ne more odpreti bančnega računa in si urediti zdravstvenega zavarovanja.
Zaostanki na oddelku za tujce bi se večali, tudi če ne bi bilo stavke, kadra je premalo, število zadev pa se povečuje, je pojasnil predsednik sindikata upravne enote Ljubljana na Tobačni Dragan Stanković: "Stanje stvari je takšno. Vlog tujcev za bivalna dovoljenja in za številne druge stvari, ki so povezane s tujci, je iz leta v leto več in jih bo iz leta v leto samo še več."
Sindikalni poziv k odstopu ministra
Konferenca sindikata upravnih enot v je sicer nedeljskem dopisu predsednika vlade Roberta Goloba pozvala, da zaradi neodzivnosti na stavkovne zahteve uslužbencev upravnih enot razreši ministra Franca Propsa. Izrazili so zaskrbljenost zaradi vse slabšega položaja uradnikov, pri čemer menijo, da njihovega položaja ne bodo rešili niti popravki sistema plač v javnem sektorju. Če bodo pristojni sindikat še ignorirali, so za prvi teden v juliju napovedali protestni shod v središču Ljubljane.
Zapisali so tudi, da obžalujejo nedavno razrešitev načelnice ljubljanske upravne enote Andreje Erjavec. Ocenili so jo kot nepremišljeno odločitev ministra, ki ne bo pripomogla ne k iskanju rešitve stavkovnih zahtev ne k razreševanju problematike upravne enote Ljubljana. "Situacija je kar napeta, ker se stavkovna aktivnost vleče, rešitve pa ni na vidiku," je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Stanković.
Minister Props obljublja kadrovske okrepitve
Minister za javno upravo Franc Props pa je na seji DZ-ja na vprašanje poslanca SDS-a Zorana Mojškerca dejal, da se stanja na upravnih enotah zaveda. Meni, da se večletno zmanjševanje kadrovskega potenciala med preteklima finančno in zdravstveno krizo kaže tudi v visoki starostni strukturi uslužbencev in povečanemu upokojevanju na upravnih enotah. Ministrstvo bo letos zagotavljalo "kadrovsko popolnjevanje na upravnih enotah", kar bo pripomoglo k hitrejšemu reševanju povečanega pripada upravnih zadev, še posebno za tujce, napoveduje.
Dejal je še, da so na enotah med drugim zagotovili tehnološko opremljanje za digitalno poslovanje, uvedli aplikacijo e-samonaročanje za boljši dostop do javnih storitev in zaposlene razbremenili nepotrebnega administrativnega dela. "Seveda sem prepričan, da bomo s temi ukrepi relativno kmalu prišli do določenih pozitivnih rezultatov in razbremenitve upravnih enot," je dejal Props.
GZS: To ni dobro za nikogar
Na težave zaradi stavke in na nastajajočo gospodarsko škodo opozarjajo tudi delodajalci.
Vesna Nahtigal je po poročanju Slovenske tiskovne agencije poudarila, da na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niso proti stavki in boju zaposlenih na upravnih enotah za boljše plačilo, a bi si želeli, da bi upravni delavci, od katerih je gospodarstvo odvisno za izvajanja administrativnih postopkov, izvajali vsaj minimum javnih storitev.
Tako kot je zdaj, ni dobro za nikogar, je prepričana Vesna Nahtigal. Na težave pri podeljevanju dovoljenj za prebivanje in delo tujcev po njenih besedah opozarjajo praktično v vseh panogah, saj je slovensko gospodarstvo kot celota iz leta v leto bolj odvisno od tuje delovne sile. Zaradi stavke zaposlenih na upravnih enotah ne morejo zaživeti niti zadnje zakonske spremembe, ki naj bi odpravile zamaške pri podeljevanju teh dovoljenj, je dodala generalna direktorica GZS-ja.
Na težave zaradi zamud pri izdaji gradbenih dovoljenj pa po njenih besedah opozarjajo predvsem podjetja iz lesnopredelovalne in gradbene panoge, natančneje npr. izdelovalci montažnih hiš. V logističnih podjetjih medtem opozarjajo na negativne posledice podaljšanja čakanja na vozniška dovoljenja.
V GZS-ju bi si, tako meni Vesna Nahtigal, želeli dopolnitve seznama bistvenih nalog, ki jih je treba izvajati v času stavke, da bi ta torej vključeval tudi pomembne storitve za gospodarstvo. Že ta teden naj bi imeli na to temo sestanek z ministrstvoma za javno upravo in gospodarstvo, turizem in šport, še poroča Slovenska tiskovna agencija.
Gradbeniki: Nastaja škoda
V še posebej veliki stiski so izdelovalci montažnih hiš, je poročal Radio Slovenija. V Lumarju zaznavajo 80-odstotni upad gradbenih dovoljenj, pravi direktor podjetja Marko Lukič. Že pred stavko so dolgo čakali na dovoljenja, zdaj je še huje. Namesto od osem do deset gradbenih dovoljenj na mesec jih prejmejo dve. "Z dvema hišama na mesec pa podjetje ne more preživeti. Od izdajanja gradbenih dovoljenj smo življenjsko odvisni," je navedel Lukič.
Prekinitev izdaje gradbenih dovoljenj je za podjetnike nekaj nepredstavljivega, dodaja Lukič.
"Še posebej ob dejstvu, da ima podjetje za več kot leto dni pogodb na zalogi in predstavljate si, da se znajdemo v situaciji, ko kljub velikemu številu pogodb ne moremo proizvajati. Česa takega si v najbolj črnih sanjah nismo mogli predstavljati."
V Marlesu na leto zgradijo približno 100 objektov, do konca leta bi lahko bilo ogroženih 50, je navedel direktor Marlesa Tadej Gosak. Škoda gre v milijone evrov, saj je vsak projekt vreden najmanj 200.000 evrov.
Ob tem se je treba zavedati razsežnosti te problematike – pričakovati je, da bodo imeli težave tudi podizvajalci – fasaderji, keramičarji, vodovodni inštalaterji, električarji, krovci – torej celotna gradbena veriga, je še poročal Radio Slovenija.
Varuh človekovih pravic: Stavko je mogoče omejiti z zakonom
Varuh človekovih pravic opominja, da je časovni vidik obravnave upravnih zadev že dalj časa velika težava. Varuh obenem že dolgo opozarja državo na ekonomski položaj zaposlenih na upravnih enotah in njihovo veliko obremenjenost. V uradu zato pričakujejo, da odgovorni za nastalo situacijo čim prej poiščejo rešitve in se uskladijo o nadaljnjih korakih, ki bodo v korist tako prebivalstva kot zaposlenih.
Ne gre namreč spregledati življenjskih situacij in stisk, v katerih so se znašli ljudje zaradi obsežnega neizvajanja del in nalog javnih uslužbencev upravnih enot.
Varuh človekovih pravic nadalje poudarja, da je stavka legitimen način za dosego ciljev in pomembno sredstvo delavcev za uveljavljanje ter varstvo socialnih, ekonomskih pravic delavca. Obenem pa ustava dovoljuje omejitev stavke z zakonom, če to zahteva javna korist, z upoštevanjem vrste in narave dejavnosti, "kar pa delovanje upravnih enot v številnih primerih je".
Vsebinski temelj javne koristi oziroma nacionalnega interesa je v dolžnosti države do posameznikov, posledično pa morajo subjekti, ki so hkrati nosilci mednarodnih obveznosti, te obveznosti oziroma naloge izpolnjevati tako, da države ne ovirajo pri dolžnostih, ki jih ta ima do državljanov, so zapisali pri varuhu človekovih pravic.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje