V primerjavi z letom 2020, ko so objavili prvo poročilo o stanju vladavini prava, so države članice in EU-ja kot celota veliko bolje opremljene za zaznavanje, preprečevanje in reševanje izzivov na področju vladavine prava, menijo v Bruslju. To po njihovih navedbah prispeva k večji odpornosti evropskih demokracij in medsebojnemu zaupanju znotraj Unije.

Komisija od leta 2022 v okviru poročila objavlja tudi priporočila članicam, kako izboljšati stanje. Kot je na novinarski konferenci v Bruslju povedala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za preglednost in vrednote, Vera Jourova, so članice v celoti ali deloma upoštevale 68 odstotkov priporočil, podanih v lanskem poročilu. Med julijem 2022 in julijem 2023 so obravnavale 65 odstotkov priporočil, je dejala.

Kljub temu v nekaterih članicah ostajajo sistemske skrbi, razmere pa so se ponekod celo poslabšale. To med drugim po besedah Jourove velja za neodvisnost sodstva v nekaterih državah.

Priporočila na področju pravosodja tako vključujejo potrebo po varovalkah pri imenovanjih sodnikov in zadostnih finančnih sredstvih za sodstvo, vključno s plačami.

Kot pozitivna primera je Jourova izpostavila Poljsko, v primeru katere je komisija končala postopek po 7. členu pogodbe EU-ja, in Španijo, kjer so se dogovorili o ponovni vzpostavitvi sodnega sveta.

Za zdaj za dialog s Slovaško

Med državami, kjer ni mogoče opaziti pozitivnega trenda, pa je evropski komisar za pravosodje Didier Reynder izpostavil Slovaško. Tam ni bilo nobenega napredka pri uvajanju varovalk v postopke odpuščanja članov sodnega sveta.

Jourova je pojasnila, da v povezavi s Slovaško preučujejo več predlogov zakonov, ki jih je pripravila vlada slovaškega premierja Roberta Fica in do katerih so bili v Bruslju kritični. Gre za zakona o preoblikovanju javne radiotelevizije in nevladnih organizacijah ter spremembe kazenskega zakonik

Na novinarsko vprašanje, ali bi bilo treba preučiti možnost zamrznitve evropskih sredstev Slovaški, je odgovorila, da "nismo še tam" in se zavzela za dialog.

Poleg Slovaške tudi v več drugih članicah ostajajo določene skrbi glede neodvisnosti upravljanja in finančne stabilnosti javnih radiotelevizij, pa tudi glede preglednosti medijskega lastništva in državnega oglaševanja, navajajo na komisiji.

Na področju boja proti korupciji pa komisija ugotavlja, da se je stanje v državah članicah izboljšalo, vendar si morajo kljub temu prizadevati za nadaljnjo okrepitev preventivnega okvira.

Sorodna novica Evropska komisija Slovenijo pozvala k ureditvi financiranja RTV-ja in zvišanju sodniških plač

Stanje v kandidatkah

V letošnjem poročilu je Bruselj prvič ocenil tudi stanje vladavine prava v štirih državah kandidatkah za članstvo v EU-ju. Srbija, Črna gora, Severna Makedonija in Albanija so po navedbah komisije sprejele določene ukrepe za okrepitev neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji, a to še ni dovolj.

Čeprav so nekatere od teh držav sprejele določene reforme, pa izzivi ostajajo tudi na področju svobode medijev, predvsem kar se tiče preglednosti lastništva medijev, neodvisnosti regulatorjev in javnih medijev ter varnosti novinarjev.

Priporočila za te štiri zahodnobalkanske države, ki so od držav kandidatk na poti v EU prišle najdlje, bo vključila v letno širitveno poročilo, ki ga običajno objavi jeseni.

Jourova se je odzvala tudi na očitke, da so objavo poročila preložili, da bi si predsednica komisije Ursula von der Leyen lažje zagotovila podporo italijanske premierke Giorgie Meloni za nov mandat. Objavo poročila so sicer preložili, a Meloni ni podprla Ursule von der Leyen.

Podpredsednica je pojasnila, da so objavo, sprva predvideno za začetek julija, preložili, da bi pridobila več medijske pozornosti.