Komisija na podlagi pogovorov z različnimi deležniki v Sloveniji ugotavlja, da je nov model upravljanja RTV Slovenija prispeval k njegovi neodvisnosti, vendar pa se spopada s finančno krizo. "Potrebne so spremembe v financiranju, da bi zagotovili ustrezna sredstva," piše v poročilu.
Bruselj tako Sloveniji priporoča, naj sprejme pravila oziroma vzpostavi mehanizme, ki bodo javnemu mediju omogočili zadostna sredstva za izvajanje javne službe in obenem zagotovili njegovo neodvisnost.
Drugo priporočilo na področju svobode medijev se medtem nanaša na sprejetje dodatnih zakonodajnih in nezakonodajnih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu.
Na Evropski komisiji sicer ocenjujejo, da je od zadnjega poročila, objavljenega na začetku julija lani, pri zaščiti novinarjev v Sloveniji prišlo do določenega napredka. Med drugim pričakujejo, da bo določene varovalke prinesla nova medijska zakonodaja, ki je še v pripravi.
Izboljšanje pričakujejo tudi na področju državnega oglaševanja v medijih, pri čemer so poudarili pripravo novih zakonodajnih ukrepov ter decembra lani sprejete smernice, ki jih je pripravil vladni urad za komuniciranje.
Slovenija naj dokonča ukrepe za zvišanje plač sodnikov in državnih tožilcev
Na področju neodvisnosti sodstva pa medtem Evropska komisija Sloveniji priporoča, naj "dokonča ukrepe za zvišanje plač sodnikov in državnih tožilcev, pri čemer naj upošteva evropske standarde".
Ob tem so zapisali, da je sicer država od lanskega poročila na tem področju naredila določen napredek. Po lanskem priporočilu, naj sprejme ukrepe za zvišanje plač sodnikov in državnih tožilcev, je namreč slovenska vlada predlagala delno zvišanje plač, ustavno sodišče pa je določilo, kako uresničiti odločbo o neustavnosti sodniških plač iz junija 2023. Rok za njeno uresničitev se je iztekel v začetku januarja letos, kar je sprožilo tudi stavko sodnikov in državnih tožilcev, so spomnili v Bruslju.
Vlada je sicer pretekli četrtek predlog zakona o sodniških in tožilskih plačah umaknila iz zakonodajnega postopka, saj da ta zaradi dopolnilne odločbe ustavnega sodišča iz junija letos ni več potreben. Avgustovske plače sodnikov rednih sodišč, državnih tožilcev in državnoodvetniških funkcionarjev bodo izračunali po novi plačni lestvici, določeni v dopolnilni odločbi.
Bruselj v danes objavljenem poročilu o vladavini prava Sloveniji priporoča še, naj dokonča dopolnjevanje pravil o parlamentarnih preiskavah, s katerimi bi zagotovila neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. Neodvisnost sodstva pa naj zagotovi tudi pri sprejemanju sprememb zakonodaje o imenovanju sodnikov.
Glede učinkovitosti sodstva medtem na komisiji ugotavljajo, da se je ta v zadnjih letih nekoliko poslabšala. Dolžina sodnih postopkov ostaja izziv predvsem v primerih pranja denarja in korupcije.
Boj proti korupciji je sicer tudi eno od štirih področij, ki jih v poročilu o vladavini prava vsako leto obravnava komisija. Od zadnjega poročila je Slovenija naredila nadaljnji napredek pri sprejemanju nove protikorupcijske strategije in akcijskega načrta s konkretnimi ukrepi in časovnim okvirjem za njihovo izvajanje. Zdaj jo Bruselj poziva, naj to dokonča.
Četrto področje je sistem zavor in ravnovesij, pri čemer že lani Slovenija od Evropske komisije ni prejela nobenega priporočila. Enako velja tudi letos.
Odziv Slovenije: Zavezani smo krepitvi vladavine prava
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) med ugotovitvami komisije izpostavlja, da je Slovenija sprejela pomembne nadaljnje ukrepe za zaščito neodvisnosti sodnikov in avtonomije tožilcev v parlamentarnih preiskavah. Napredek zaznava tudi glede ostalih priporočil: ukrepov za zvišanje prejemkov sodnikov in državnih tožilcev, nadaljnjih korakov glede strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji ter dodatnih ukrepov za zaščito novinarjev. Pričakuje, da bo spremenjena zakonodaja o financiranju političnih strank in kampanj omogočila boljši nadzor.
Ministrstvo za pravosodje v odzivu poudarja, da intenzivno nadaljuje prenovo sodniške zakonodaje v zvezi s priporočilom glede zaščitnih ukrepov za neodvisnost sodstva ob upoštevanju evropskih standardov.
Glede priporočila komisije, naj Slovenija dokonča ukrepe za zvišanje plač sodnikov in državnih tožilcev, so na pravosodnem ministrstvu spomnili, da se bo septembra letos izvršila dopolnilna odločba ustavnega sodišča, in sicer tako, da se bo za sodnike plača izplačala neposredno po tej odločbi, ter izvedel poračun že izplačanih plač od 3. januarja letos.
Pri njeni realizaciji bo upoštevana tudi zakonska ureditev, ki velja za državne tožilce, imenovane po zakonu o državnem tožilstvu, in državno odvetniške funkcionarje, ki so bili imenovani na podlagi zakona o državnem pravobranilstvu. To pomeni, da se bodo plače za mesec avgust 2024 izračunale po novi plačni lestvici tako sodnikom rednih sodišč kot tudi državnim tožilcem in državnim odvetniškim funkcionarjem, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Sodni svet: Odločba le delno odpravlja neustavnost
Na Sodnem svetu so sicer prejšnji teden poudarili, da dopolnilna odločba ustavnega sodišča le delno odpravlja ugotovljeno neustavnost sodniških plač, in sicer le z vidika zaostanka usklajevanja z inflacijo. Dodali so, da način izvršitve odločbe ne pomeni sistemskega povišanja sodniških plač, temveč gre zgolj za odpravo padca njihove realne vrednosti.
MZEZ: Izboljšala se je neodvisnost javnih medijev
MZEZ omenja tudi ugotovitev Bruslja, da se je na področju svobode in pluralnosti medijev v Sloveniji izboljšala neodvisnost javnih medijev, prav tako so pripravljeni ukrepi za preglednejše državno oglaševanje ter boljši dostop novinarjev do informacij. Evropska komisija opaža tudi izboljšan položaj civilne družbe.
Komisija opozarja na nekoliko povečane sodne zaostanke in trajanje sojenj v primerih pranja denarja in korupcije. Odprti ostajajo nekateri izzivi za širitev pristojnosti medijskega regulatorja, ki se nanašajo na razpoložljive vire in tveganja za politične vplive. Pri javnih medijih Evropska komisija ocenjuje, da se je treba ob novem modelu upravljanja, ki je sicer izboljšal njihovo neodvisnost, odzvati na vse slabše finančno stanje javnih medijev in zato spremeniti model financiranja.
Novost letošnjega poročila je vključitev naprednejših držav kandidatk – Albanije, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije – v pregled stanja vladavine prava na ravni EU-ja, kar Slovenija podpira, so sporočili z MZEZ-ja.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je še poudarilo, da bo uskladilo odziv vlade na ugotovitve Evropske komisije in predloge ukrepov za uresničevanje priporočil ter ustrezno časovnico za njihovo izvedbo. "Spoštovanje vladavine prava še naprej ostaja trdno zasidrano med prioritetami vlade," so še zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje