Čez en mesec bo Goran Dragić odigral svojo zadnjo tekmo v karieri. Spektakularni poslovilni dogodek zlatega kapetana, ki nosi ime Noč zmaja, bo imel tudi dobrodelno noto. Del zbranih sredstev bo legendarni Gogi namenil svoji fundaciji, večji del pa programu Botrstvo v športu, projektu, namenjenemu izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi in prikrajšani.
Ciani, ki je letos dopolnil 21 let, je bil pred sedmimi leti eden izmed treh nadobudnih košarkarjev, ki so prejeli sredstva, zbrana na dobrodelni dražbi rdečih športnih copat Luke Dončića. Košarkarski virtuoz iz Ljubljane jih je nosil na EuroBasketu 2017, ko je s Slovenijo postal evropski prvak. Sedem let zatem Ciani študira in igra v Ligi NCAA, nastopil je tudi že za člansko reprezentanco, podpisal pogodbo s Cedevito Olimpijo in poleg domovine ter ZDA igral tudi na Hrvaškem in v Srbiji.
"Ko sem bil star 14 let in sem bil še v Novi Gorici, se je pojavilo Botrstvo, ki mi je zelo pomagalo pri razvoju in samem napredku. Dosti je stvari, ki si jih mogoče v tistem trenutku ne bi mogel privoščiti, pa so mi jih s to pomočjo omogočili. Tako sem lahko imel na voljo možnosti, kot so jih imeli drugi, kar v tistem trenutku pri meni ni bilo mogoče. Vsa sredstva so bila namenjena za košarko. Od individualnih treningov, opreme, tudi za prehrano ... Zaradi njih sem si to lahko privoščil. Omogočili so mi boljše možnosti. Na primer, lahko sem zamenjal kakšne čevlje več ali kaj podobnega. Ko sem kaj potreboval, sem sporočil, in so uredili. Je bilo res dobro poskrbljeno," je Goričan opisal svojo izkušnjo z Botrstvom.
V novi ekipo bo imel večjo vlogo
"Ne morem reči, da ne bi prišel do sem, kjer sem, so mi pa olajšali pot in mi nudili pomoč, ki sem jo res potreboval, za kar sem jim zelo hvaležen," je še dodal. Trenutno je 205 centimetrov visoki košarkar v Chicagu, kjer bo celotno poletje posvetil pripravi na novo sezono Lige NCAA. Zdaj bo obiskoval University of Illinois Chicago, potem ko je v pretekli hodil na univerzo Xavier v Cincinnatiju: "Prvo leto sem bil na enem boljših kolidžev, verjetno tudi v najboljši konferenci. Nisem imel velikih pričakovanj. Zavedal sem se, da so pred mano štiri leta in moram postopoma napredovati. Da je pač to dolgoročno. Vedel sem, katerim stvarem se moram najbolj posvečati pri delu in kako. Tako da sem s prvo sezono zadovoljen."
"Zdaj sem zamenjal okolje. Šel sem na malce nižjo raven, ampak sta ekipa in konferenca še vedno dobri. Trener je nov (Rob Ehsan, op. a.). Tudi ekipa je spremenjena. Skušamo zgraditi nekaj dobrega in priti na "March Madness" ("marčevska norost" – končnica študentske lige, op. a.). Mislim, da bomo eni glavnih favoritov, za osvojitev naše konference. Celoten štab prihaja iz Stanforda, kjer imajo kar dobro ekipo. Verjamem, da bomo letos uspešni. Za menjavo sem se odločil, ker sem hotel več svobode, konec koncev tudi minut. Mislim, da bo to letos lahko odskočna deska zame. Zdaj že en mesec treniram tukaj. Dobro se počutim, sistem mi ugaja bolj, kot mi je tam. Začenjal bom," je nadaljeval.
Veliko in dobro se trenira
Zdaj, ko so v Ligi NCAA omogočena tudi plačila igralcev, se vse več nadarjenih evropskih košarkarjev odloča za univerzitetno košarko v ZDA. Ciani je v generaciji 2003 vedno v Sloveniji izstopal. Enako je v letniku 2005 Jan Vide, ki se je lani odločil za enak korak. Odšel je na UCLA, kjer podobno ni veliko igral in je tudi zamenjal univerzo (zdaj je na Loyola Marymount). Po njuni poti je zdaj šel še Urban Klavžar, ki je tako kot onadva izstopal v letniku 2004. Kapetan srebrne reprezentance s pravkar končanega EP-ja mlajših članov bo obiskoval univerzo Florida. Saša je dejal, da je z Janom med sezono bil v stiku, zdaj bo pa več tudi z Urbanom, s katerim sta velikokrat skupaj branila slovenske barve in sta tudi sicer dobra prijatelja.
Nadarjenost Cianija so opazili v Kopru, kjer je Primorska gradila ambiciozen projekt. Toda zaradi finančnih težav se je kljub visokoletečim napovedim obalna zgodba klavrno končala. Saša je predtem že odšel v tujino. Miru Aliloviću je sledil v Beograd, kjer se je kalil pri Dynamicu in odlično igral v močni srbski mladinski ligi. Potem je podpisal štiriletno pogodbo s Cedevito Olimpijo, ki ga je napovedala kot biser slovenske košarke. Toda v zmajevem gnezdu ni dočakal prave priložnost, čeprav je, ko je bil posojen v Ilirijo in predvsem v Zagreb k Cedeviti junior, pokazal nekaj dobrih iger. Nekaj časa je bil med najučinkovitejšimi posamezniki tako na slovenskem kot na hrvaškem prvenstvu, kjer je kot nosilec zagrebškega kluba vpisoval več kot 11 točk in sedem skokov na tekmo.
Lani se je torej odločil za nov korak v karieri in odšel v ZDA na Xavier, ki je znan po dobrem košarkarskem programu. Zaigral je za tamkajšnje Mušketirje in na parketu prebil dobrih 13 minut, dajal pa v povprečju nekaj več kot dve točki: "Razlog, da sem odšel v ZDA, so bili predvsem treningi. Če bi šel zdaj v neko profesionalno ekipo, kjer je ogromno izkušenih starejših igralcev, se ne trenira veliko. Ni poudarka na treningih in individualnem delu, ampak drugih stvareh, kot je taktika in kako boš odigral naslednjo tekmo. Tukaj pa se res veliko trenira. In to na zelo visoki ravni. Razmere so boljše. Z vidika individualnega napredka sem se odločil, da poskusim. V tem pogledu se mi je zdela Liga NCAA boljša stvar."
Želja, da bi še kdaj zaigral za Slovenijo
Navdušen je nad delovnimi razmerami, dodaten bonus pa prinaša še diploma, če bo končal študij: "Šola ni bila razlog, da sem odšel v ZDA, ampak pride pa zraven in se splača potruditi. Ni tako težko, da se ne bi dalo. Na Xavierju so res poskrbeli za vse in nam pomagali, da smo imeli vse narejeno. Tu je zdaj situacija malce drugačna. Več truda je treba vložiti v šolo. Konec koncev je lepo, da dobiš diplomo, ki kar nekaj velja oziroma je priznana. Brez dvoma je to nekaj dobrega, sploh mi, ki prihajamo iz Evrope, dostikrat kar pozabimo, da je to vključeno v ta projekt, da tako rečem. So pa delovne razmere res dobre. Kot bi bili v NBA-ju. Vse je poskrbljeno. Tvoja naloga je samo, da delaš in priložnost izkoristiš."
Če bo na njegov naslov priromala ponudba, ki ga bo prepričala, ne izključuje, da se bo prej kot po štirih letih vrnil v Evropo, upa pa tudi, da bo še dobil priložnost za igranje v slovenski reprezentanci: "To je zdaj samo ena epizoda v mojem življenju, mislim pa, da bom potem prišel precej bolj pripravljen nazaj za neko profesionalno košarko. Upam, da na čim višji ravni. To je brez dvoma moj cilj. Kar se tiče reprezentance, pa sem vedno pripravljen igrati in v prihodnje si res želim, da bi še kdaj igral."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje