Srbska vlada je, da bi pomirila javnost, projekt na začetku leta 2022 ukinila. Vendar se je ta mesec odločila, da bo povozila mnenje strokovne javnosti in naravovarstvenikov ter ekološko sporni projekt obudila, k čemur ji je pripomogla odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo njene prejšnje spremembe prostorskega načrta.
Rudarski projekt je padel na plodna tla države, kjer ni neodvisnih institucij, ki bi nadzorovale kršitve okoljskih standardov, in kjer je kritična javna debata zaradi prevlade vladnih medijev utišana. Srbski predsednik Aleksandar Vučić medtem nadaljuje diplomatsko igro udinjanja svetovnim velesilam, Evropa pa je v srbskem litiju zagledala priložnost za večjo neodvisnost od Kitajske.
"Zgodovinski dan za Srbijo"
Pred dobrim tednom sta na obisku v Beogradu nemški kancler Olaf Sholz in podpredsednik Evropske komisije in komisar za energijo Maroš Šefčovič s srbskim predsednikom Vučićem podpisala sporazum o strateškem partnerstvu o trajnostnih surovinah. Pri tem merijo predvsem na litij, ključno surovino pri izdelavi baterij za napajanje elektronskih naprav, po kateri je še posebej veliko povpraševanje v avtomobilski industriji, ki želi avtomobile na notranje zgorevanje zamenjati z električnimi.
Glavni igralec v srbski litijski zgodbi je Rio Tinto, britansko-avstralski rudarski gigant, ki si že dvajset let ogleduje zaloge litija v dolini reke Jadar, kjer bi po napovedih podjetja lahko izkopali 58.000 ton litijeve rude letno, kar bi zadostovalo za 1,1 milijona vozil ali za 17 odstotkov evropske proizvodnje električnih vozil.
Šefčovič je po podpisu dogovora dejal, da je to zgodovinski dan za Srbijo in EU ter da bo Unija spoštovala najvišje okoljske standarde, saj ima "EU najobsežnejši regulativni okvir na svetu na tem področju", nad projektom pa bodo z grožnjo visokih kazni in penalov bedele tudi banke.
Na vprašanje, zakaj projekt pripravljajo v Srbiji, je Šefčovič dejal, da se podobni projekti sicer že pripravljajo na Češkem, Portugalskem, Finskem, vendar je "Srbija najbolj napredovala v pripravah", ter dodal, da bo "Srbija prva država v Evropi, ki bo imela celotno verigo vrednosti".
Nezavezujoče pismo o nameri je srbska vlada namreč podpisala z več evropskimi avtomobilskimi koncerni in proizvajalci baterij. Obiska evropskih uradnikov so se tako poleg podjetja Rio Tinto ter nemške razvojne banke KfW in Evropske banke za obnovo in razvoj udeležili tudi predstavniki avtomobilskih koncernov Stelantis in Mercedes ter proizvajalci baterij ElevenES, EIT InnoEnergy in Inobat.
Dolina Jadar prva od mnogih možnih lokacij izkopavanja
Predsednik ekološkega društva Ne damo Jadar Zlatko Kokanović, ki vladni prekinitvi sodelovanja ni verjel že pred dvema letoma, je ob podpisu sporazuma ocenil, da je sedanja vlada kapitulirala, da so njeni predstavniki "prodali Srbijo" ter da so ljudje ogorčeni in izdani. "Naša vlada in predsednik sta podpisala kapitulacijo, nimamo ju več za svojo vlado. Naj odstopi, razpiše volitve, z nami pa ne morejo razpolagati, ker nismo njihova last," je za televizijo N1 dejal Kokanović.
Kritična javnost opozarja, da bi projekt lahko sprožil "učinek domin" in bi k podobnim projektom pristopila podjetja, ki so si srbske zaloge litija že ogledovale. Srbsko ministrstvo za rudarstvo in energetiko je za srbski časopis Danas potrdilo, da je bilo od leta 2003 do danes izdanih 69 dovoljenj za raziskovanje nahajališč litija in sorodnih elementov.
Od leta 2003 do leta 2024 je bilo izdanih 514 dovoljenj za iskanje različnih kovin na 389 lokacijah, na vseh teh nahajališčih danes deluje le rudnik Čukaru Peki pri Boru v vzhodni Srbiji.
Miritev javnosti je bila le del političnih iger
Načrti podjetja Rio Tinto, ki je leta 2021 zagnalo ambiciozni projekt v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev, vendar še pred prejemom kakršnih koli vladnih zagotovil, so v Srbiji sprožili množične proteste.
Svoj glas je poleg krajanov doline Jadar in drugih državljanov Srbije dvignila predvsem stroka, ki je opozarjala na možne katastrofalne posledice za ekosistem in onesnaženje pitne vode. Podjetje ima namreč za sabo množico obtožb zaradi korupcije, zlorabe človekovih pravic ter uničevanja okolja in kulturne dediščine.
Zgroženi so bili okoljevarstveniki, znanstveniki in člani opozicije: Berlin in Bruselj so obtožili, da želita kljub velikemu odporu prebivalstva državo spremeniti v kolonijo, ki bo na Zahod izvažala surovine.
Konec decembra 2021, nekaj mesecev pred predsedniškimi volitvami, je Vučić ubral spravljivejši ton in dejal, da je treba ljudem prisluhniti. Po množičnih protestih je srbska vlada konec januarja 2022 razveljavila sprejetje prostorskega načrta za rudnik in prekinila sodelovanja z rudarskim podjetjem. "Izpolnili smo vse zahteve okoljevarstvenih protestov in končali projekt z Riom Tintom v Republiki Srbiji," je takrat dejala premierka Ana Brnabić.
Skeptična javnost in nekateri srbski mediji so že takrat opozarjali, da je umik sodelovanja le del Vučićevih političnih iger pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami ter da srbske oblasti nikoli ne bodo dokončno zaprle vrat projektu izkopavanja litija. Iz diplomatskih krogov je bilo slišati opozorila, da naj bi tudi Evropska unija pritisnila na Srbijo, naj ne zavrže namer o izkopavanju. Pogoji srbske vlade naj bi takrat bili, da ne želi le izvažati surovin in hoče izgradnjo tovarne baterij in avtomobilov.
Potrpežljivost Ria Tinta se je izplačala
Čeprav je srbska vlada obljubila, da je načrt izkopavanja litija praktično pokopan, je pol leta kasneje z Evropsko komisijo daleč od oči javnosti podpisala pismo o nameri izgradnje strateškega partnerstva na področju baterij in kritičnih surovin, med katere spada litij.
Februarja 2022 je srbski časopis Demostat razkril, da se srbska vlada z Riom Tintom, Mercedesom in Evropsko banko za obnovo in razvoj pogaja o gradnji tovarne električnih avtomobilov v Srbiji, pri kateri je računala na odprtje litijevega rudnika. Odločitev nemškega avtomobilskega velikana bi bila znak, da se ob zagotovilih Evropske banke za obnovo in razvoj Srbija odpira zahodnim naložbam, prihod nemškega avtomobilskega velikana pa bi drugim svetovnim vlagateljem Srbijo prikazal kot varno naložbeno destinacijo.
Dokument je bil podpisan v New Yorku, kjer se je srbski predsednik Vučić srečal s podpredsednikom Evropske komisije in komisarjem za energijo Marošem Šefčovićem.
"Srbija je kot država kandidatka za članstvo v EU-ju v procesu usklajevanja svoje zakonodaje z evropsko zakonodajo, vključno s področjem okoljske politike," so takrat Demostatu sporočili iz Komisije in dodali, da se zavzemajo za predelavo in rafiniranje surovine na izvornem kraju, saj bi bilo to po njihovem mnenju ključnega pomena za ustvarjanje lokalnih trajnostnih sistemov čiste tehnologije in ničelnih izpustov ogljikovega dioksida.
Tudi Rio Tinto je z druge strani izboljšal svojo ponudbo. Z vlado Srbije je investiral v slovaško zagonsko podjetje InoBat in z njim novembra 2022 podpisal pogodbo o sodelovanju. Podjetje je leto kasneje napovedalo, da bo v Ćupriji zgradilo tovarno za proizvodnjo in recikliranje baterij. Ob tem je predsednik uprave družbe InoBat Marian Bocek dejal, da so občino v osrednji Srbiji izbrali "zaradi gostoljubne in zagnane lokalne skupnosti ter proaktivne občinske uprave". Tudi izvršni direktor skupine Rio Tinto Jakob Stausholm svojih namer ni skrival, konec leta 2022 je vlagateljem v Sydneyju dejal, da jim v Srbiji sicer "ni uspelo, vendar še nismo obupali".
Vučič: "Nisem strokovnjak za varstvo okolja"
Predsednik Vučić, ki se je zaradi odpovedanega dogovora z Riom Tintom in zamujenih naložbenih priložnosti pred dvema letoma oklical za "najbolj neumnega predsednika na svetu", je skrb o okoljskih posledicah industrije prepustil Evropski uniji. "Mislim, da na svetu ni nikogar, ki bi nam lahko zagotovil več kot Nemčija in EU," je dejal. Obenem je dodal, da "ni strokovnjak za varstvo okolja", vidi pa, če so pogoji izpolnjeni.
"V to močno upam in ne želim govoriti o tem, kaj bi se zgodilo, če bi projekt uničili, in koliko kazni bi morali plačati. Srbi smo prvaki v zamujenih priložnostih," je dejal Vučić.
Profesor fakultete za gozdarstvo v Beogradu Ratko Ristić je na novinarski konferenci poslanske skupine Mi, moč naroda – prof. dr Branimir Nestorović ocenil, da izvedba projekta Jadar o izkoriščanju litija nima "nikakršne razumne, ekonomske, ekološke, socialne ali moralne utemeljitve". Poudaril je, da je skupina srbskih biologov že izvedla preliminarno oceno vpliva projekta na okolje in biotsko raznovrstnost, kjer bo ogroženih 450 vrst rastlin in živali, od tega 140 zavarovanih.
Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANU) je že leta 2021 organizirala srečanje na temo posledic rudarjenja litija v dolini Jadar. Kot je navedel recenzent takrat izdanega zbornika, akademik Slobodan Vukosavić, zaključki številnih del domačih znanstvenikov kažejo, da uresničitev projekta Jadar vodi v "množično opustošenje prostora, spremembo krajine, degradacijo biotske raznovrstnosti in vode, razseljevanje prebivalstva, opustitev kmetijskih dejavnosti in trajno tveganje za okoliške vasi", je poročal srbski časopis za družbeno kritiko Mašina.
Hkrati prebivalci doline Jadar, ki nasprotujejo projektu, zanikajo navedbe državnega vrha, da je Rio Tinto že pokupil vsa zemljišča, potrebna za gradnjo rudnika. Avgusta 2021 je Center za raziskovalno novinarstvo Srbije (CINS) ocenil, da je imel Rio Tinto takrat v lasti 40 odstotkov potrebnih zemljišč, Radio Svobodna Evropa pa je poročal, da bi moral Rio Tinto za potrebe projekta odkupiti zemljišča 330 lastnikov, 50 gospodinjstev pa razseliti.
V dolini Jadar poleg litija tudi sumi korupcije
"Če bo projekt Jadar uresničen, bomo ogroženi vsi. To bo sprožilo plaz odpiranja rudnikov bora in litija," je konec aprila na SANU-jevem srečanju v Kragujevcu opozoril odvetnik Sreten Đorđević in podal primer srbskega mesta Majdanpek, kjer "30 metrov od avtobusne postaje in 150 metrov od hotela zija 700 metrov globok jašek", je poročalo srbsko združenje Prvi na skali.
Znanstvena svetnica univerze v Beogradu Dragana Đorđević je na srečanju dejala, da raziskave kljub trditvam podjetja Rio Tinto, da bo spoštovalo vse okoljske norme, okolje onesnažujejo že v začetni fazi projekta, in vlado obtožila, da pri tem sodeluje in namerno spreminja zakonske predpise.
"Podjetja se selijo tja, kjer je poceni delovna sila, kjer se okoljski standardi ne spoštujejo in kjer je visoka korupcija," je dejala Đordević ter dodala, da tuja podjetja podkupujejo vse ravni oblasti, začenši z vrha države do lokalnih politikov, ki jim omogočajo izkoriščanje naravnih virov.
Člani civilne iniciative ProGlas so kmalu po podpisu namere sporočili, da zagotovila srbskega predsednika in nekaterih tujih uradnikov ne morejo zadostovati, da bodo upoštevani okoljski standardi. Opozarjajo, da "v državi s popolnim partijskim nadzorom nad mediji resna javna razprava o tako pomembnem in občutljivem projektu ni bila mogoča".
Sporočilo oblasti, da bodo v primerjavi s sorodnimi projekti v drugih evropskih državah "najbolj napredni", so oklicali za grob cinizem. "Edini razlog, zakaj je Srbija s Srbsko napredno stranko na oblasti 'najnaprednejša', je ta, da ni izpolnjen noben civilizacijski standard urejene države," je njihovo poročilo povzel srbski časnik Danas.
Projekt brez (neodvisnega) nadzora
Profesor z univerze v Gradcu Florian Bieber, ki se posveča zgodovini jugovzhodne Evrope, opozarja, da Scholzeva trditev, da je projekt "dober, ker se bo razvijal na do okolja prijazen način in ker ustvarja gospodarsko blaginjo", vprašljiva.
"Danes sta EU in Nemčija demokracijo, pravno državo in perspektivo EU-ja za Balkan zamenjali za litij," je na dan podpisa pogodbe med EU-jem in Srbijo zapisal na družbenem omrežju X.
Srbija, kot pravi, nima neodvisnih institucij, ki bi lahko spremljale izvajanje posegov v okolje, prav tako v Srbiji ni prostora za javno razpravo kritičnega dometa, saj redki neodvisni mediji nimajo širšega dosega. Bieber, ki je tudi koordinator politične svetovalne skupine za Balkan v Evropi (BiEPAG), je kritičen do vloge Unije, saj je v njenem interesu, da razvija proizvodnjo litija neodvisno od Kitajske in zato najverjetneje ne bo prevzela vloge neodvisnega nadzornika.
To vlogo bodo zato prevzele srbske oblasti, ki imajo že zdaj umazano kartoteko industrijskih projektov, saj so dosedanje kitajske naložbe v srbsko industrijo povzročile visoko stopnjo onesnaženosti, oblast pa je kršitelje le zaščitila. Odobreni projekt Ria Tinta tako lahko postane znak, zaključi Bieber, da je vlada Srbije pri velikih mednarodnih investicijah pripravljena povoziti demokratične standarde, kar je signal, ki bi ga znale upoštevati tudi preostale države na Zahodnem Balkanu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje