Razvaline Tavriškega Hersona s katedralo sv. Vladimirja v ozadju na posnetku iz leta 2009. Foto: Wikipedia
Razvaline Tavriškega Hersona s katedralo sv. Vladimirja v ozadju na posnetku iz leta 2009. Foto: Wikipedia

Gre za ostaline mesta, ki so ga v 5. stol. pr. n. št. ustanovili grški kolonizatorji na severni obali Črnega morja v bližini današnjega Sevastopola na Krimu, zgodovinsko znanem kot Tavrika. Antično ime Chersonese izhaja iz starogrške besede chersonesos, kar pomeni polotok oziroma obala. Leto po tem, ko je Unesco lokacijo dodal na svoj seznam, si je Rusija priključila polotok Krim, ključno vstopno pot v vzhodno Sredozemlje.

Nedavno odprtje kompleksa Novi Herson
Novi kompleks z imenom Novi Herson, ki so ga uradno odprli 28. julija, vključuje ruski pravoslavni samostan in več ustanov, med katerimi sta Muzej krščanstva ter Muzej Krima in Novorusije. (Novorusija oz. Novorossiya je izraz, ki ga Rusija uporablja za priključena ozemlja na Krimu.) Kompleks je zgradilo rusko obrambno ministrstvo s sredstvi državne korporacije Transneft. Upravnik Novega Hersoneza je metropolit Tihon Ševkunov, ki ga je imenoval Vladimir Putin. Ruski predsednik je sicer v preteklosti že obiskal Tavriški Herson ter govoril o njem in o Krimu nasploh kot osrednjem delu ruske državnosti, piše Art Newspaper.

Očitki izgradnje praktično novega mesta
Nekaj dni pred odprtjem je komisar ukrajinskega parlamenta za človekove pravice Dmitro Lubinec pozval Združene narode (ZN), naj zaščitijo območje, njegovo prenovo pa je opisal kot del ruskega načrta za uničenje ukrajinske dediščine. Po njegovih besedah je Rusija "popolnoma uničila avtentični spomenik svetovnega pomena, Tavriški Herson," je še zapisal na družbenem omrežju Telegram. "Na njegovih ruševinah so začeli nezakonita gradbena dela, pravzaprav gradijo novo mesto, t. i. zgodovinski in arheološki park," je še dodal.

V novem poročilu je Evelina Kravčenko z Inštituta za arheologijo Ukrajinske nacionalne akademije znanosti zapisala, da je bil Tavriški Herson deležen motenj. Kot je mogoče prebrati v njenem poročilu, je bilo uničenih "na desettisoče najdb. (...) Nekatere so lokalni prebivalci pobrali s teh odlagališč za svojo osebno hrambo in prodajo na črnem trgu. Tako bomo stvari iz Hersona kmalu lahko videli na spletnih dražbah."

Napoved novega romarskega središča za pravoslavni svet
Arheološki park, ki se razteza na 24 hektarih, ima tri območja, posvečena krščanstvu, antiki in Bizancu, ob tem pa na ogled ponuja eksponate, ki poudarjajo Krim in Novorusijo. "Več kot 30 objektov, v skupni izmeri 140.000 kvadratnih metrov površin, zdaj stoji kot bizantinsko mesto znotraj kombinacije bujnih vrtov in parkov. Pred tem velikim projektom so potekala leta obsežnih arheoloških raziskav, ki so ga označile za prelomnico za Sevastopol in za novo romarsko središče za pravoslavni svet," je na svojem profilu na družbenem omrežju X zapisalo rusko veleposlaništvo v Južni Afriki. Putin je opozoril na pomen tega kraja tudi v povezavi s krstom kneza Vladimirja (okoli 958–1015) in krščansko dediščino Rusije, je še mogoče prebrati v objavi na omrežju X.

Sorodna novica Olena Zelenska odprla razstavo krimskega zlata, ki sta si ga prisvajali tako Ukrajina kot Rusija

Krimsko zlato zdaj na ogled v Kijevu
Med pravnimi in etičnimi zagatami za Ukrajino in mednarodni kulturni sektor, ki jih je povzročila ruska priključitev Krima, spada tudi dogajanje okoli t. i. krimskega oziroma skitskega zlata – dragocenosti, ki izvirajo iz časa od 5. stol. pr. n. št. do 5. stoletja. Le malo pred priključitvijo Krima se je v muzeju Allard Pierson v Amsterdamu odprla razstava Krim – zlato in skrivnosti Črnega morja, za katero so eksponate posodili ukrajinska vlada in štirje krimski muzeji.

Amsterdamski muzej je novembra lani po odločitvi sodišča predmete predal Narodnemu zgodovinskemu muzeju v Kijevu, kjer so od preteklega meseca na ogled na razstavi Krimsko zlato. Vrnitev, ki jo je odprla ukrajinska prva dama Olena Zelenska. "To je bil poseben primer, v katerem je kulturna dediščina postala žrtev geopolitičnih dogodkov," je dejala direktorica amsterdamskega muzeja Els van der Plas.