V letošnjem juliju se je na zavodu na novo prijavilo 900 brezposelnih, ki jim je delovno razmerje prenehalo na področju izobraževanja, med njimi je bilo 506 učiteljev oz. strokovnih delavcev. Število njihovih prijav v juliju se od leta 2021 zmanjšuje, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje. Ob tem pa v Sloveniji na pragu začetka novega šolskega leta primanjkuje približno 4000 učiteljev.
V prvih sedmih mesecih letos so bili izbrani profili s področja izobraževanja (kot so različne vrste učiteljev, vzgojitelji, strokovnjaki za osebe s posebnimi potrebami, pomoč pri pouku) v evidenci brezposelnih pred zaposlitvijo prijavljeni v povprečju 3,9 meseca. To je sicer malo dlje kot v letih 2022 in 2023, še vedno pa manj, kot traja povprečno trajanje brezposelnosti pred zaposlitvijo pri vseh prijavljenih brezposelnih, ki so v povprečju prijavljeni 6,4 meseca, so pojasnili na zavodu.
"To je neetično, meni se to ne zdi korektno do ljudi. Mislim, da se v srednjih šolah to ne dogaja, ker imamo tudi popravne izpite in mature, je pa to aktualna problematika zlasti na osnovnih šolah," je za MMC komentirala stanje o prenehanju delovnega razmerja učiteljem med poletnimi počitnicami Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije.
Ministrstvo zatrjuje, da stvari delujejo nemoteno, a praksa kaže drugače
Vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah po zagotovilih ministrstva za vzgojo in izobraževanje poteka nemoteno. "To lahko kaže, da ob izrednih naporih vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev učinkujejo tudi že večkrat izpostavljeni ukrepi ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kot so štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje, lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev," so navedli za STA.
Ob tem so napovedali, da načrtujejo tudi nove ukrepe, kot sta omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov za že zaposlene pri istem delodajalcu in širjenje nabora strokovnih delavcev, ki napredujejo v nazive.
"Manko učiteljev se v praksi kar pozna. Jaz sem naredila en ukrep, da sem razpisala delovno mesto za nedoločen čas. Si pa pomagamo zlasti s študentskim delom, tako da upam, da bomo tudi letos lahko pokrili manko na ta način," pa je pojasnila Počkar.
Po prepričanju glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimirja Štruklja bi bili potrebni takojšnji kompleksni ukrepi, "a šolske oblasti, še zlasti pristojni minister Darjo Felda, še vedno mirijo, da je vse pod nadzorom. Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje kot odgovor na kadrovsko krizo, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom," je bil kritičen za STA.
Pogoj za začetek spreminjanja negativnih trendov v izobraževanju je po njegovih navedbah boljše vrednotenje pedagoškega dela, a to ne bo dovolj. "Če v javnosti, v družbi ne bo prišlo do preobrata v razumevanju pomena kakovostnega, vsem enako dostopnega javnega izobraževanja za našo skupno prihodnost, se bodo negativni trendi nadaljevali in stopnjevali," meni Štrukelj.
Prenizke plače in vedno slabši ugled učiteljskega poklica mlade odvračajo
Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je izpostavil mednarodne primerjave, ki kažejo, da v Sloveniji predvsem plače učiteljev začetnikov močno zaostajajo za mednarodnim povprečjem. Poleg tega pa je po njegovih navedbah pomembno, kakšen ugled ima učiteljski poklic v družbi in tudi, kakšne delovne razmere ter za strokovni razvoj imajo učitelji. "Pomembno je, da se tudi politiki zavedajo, kako pomembno vlogo opravljajo pedagoški delavci, in da znajo to na ustrezen način sporočiti," je dodal.
Tudi namestnica direktorja zavoda za šolstvo Stanka Preskar je poudarila, da učiteljski poklic v slovenskem prostoru izgublja vrednost, prav tako imajo ljudje več možnosti zaposlovanja tudi zunaj države. Opozorila je, da učitelji izgubljajo energijo za dejavnosti, ki niso vezane na poučevanje, kar pa je odgovor na stanje v družbi, na pomanjkanje vrednot. Če bo šla družba v smeri urejanja sistemske ureditve in razmejitve vloge šole, učencev in staršev, bodo tudi učitelji zopet videli smisel v tem poklicu, saj plača ni vse, je prepričana.
Po mnenju Nives Počkar pa je premalo učiteljev predvsem zaradi prenizkih plač. "Nujno je treba dvigniti plače začetnika. Bom dala primer: Človek je končal fakulteto za informatiko in je začetnik, dobi 1000 evrov plače. To je to res grozno. Jaz sem včeraj eni delavki za 6. stopnjo izobrazbe ponudila bruto 1200 evrov in seveda sem dobila v dveh urah že odpoved." Poudarila je še, da so plače in cene najemov popolnoma nesorazmerne in praktično nemogoče za življenje. "Potem pa končno dobiš nekoga, a ni iz Ljubljane in mora za neko sobico plačevati 600 evrov, plače ima pa 1000 evrov. Tako se enostavno ne da preživeti. Dejansko dobijo večje plače v trgovinah."
Država omogoča dodiplomski študij razrednega pouka, zaposlijo pa se lahko le magistri
Največji manko med učitelji tako za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč je med učitelji matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike.
Po pojasnilih ministrstva ima velik vpliv na pomanjkanje srednje generacije strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju gospodarska kriza v začetku prejšnjega desetletja, ko so bile sprejete omejitve zaposlovanja v celotnem javnem sektorju. "Izgubljene so bile generacije diplomantov pedagoških študijskih programov," so dejali.
Kot je opozoril Štrukelj, na bolje plačana ter manj stresna in zahtevna delovna mesta odhajajo prav učitelji predmetov, ki jih je že zdaj najtežje dobiti. Opozoril je tudi na vse pogostejšo prakso, da sicer usposobljeni učitelji poučujejo tudi druge predmete, za katere niso usposobljeni, kar pa da ne prispeva h kakovosti pridobljenega znanja.
"Dajmo se vprašati, zakaj smo mi sproducirali diplomiranega učitelja razrednega pouka, ne sme pa v razred, ker mora biti magister razrednega pouka. Jaz se sprašujem, zakaj država daje denar za neko izobraževanje, ki ga sploh ni mogoče zaposliti? Tukaj bi morala biti tudi ena sprememba," je opozorila Nives Počkar.
Iz podatkov ministrstva za izobraževanje o pedagoških urah, ki so jih opravili učitelji, ki za to niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev, izhaja, da je bilo na sredini preteklega šolskega leta od 18.333 zaposlenih učiteljev v osnovnih šolah v ekvivalentu polnega delovnega časa približno 630 takšnih, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta.
Kakšne ukrepe je do zdaj sprejelo ministrstvo in kako naprej?
Na vprašanje, kakšne ukrepe za večjo privlačnost učiteljskega poklica bi lahko sprejelo ministrstvo, je Stanka Preskar odgovorila, da je ministrstvo za nekaj let zaspalo pri možnosti opravljanja strokovnega izpita, zaradi česar so se nekateri preusmerili v druge poklice, a so to že popravili. Bodočim učiteljem pa so na voljo tudi štipendije. "Tu mislim, da je ministrstvo naredilo zelo velik korak," je dodala. Tudi na fakultetah po njenih besedah zaznavajo spremembe in bodoče učitelje bolje pripravijo na komunikacijo s starši. Stanka Preskar je tako optimistična in verjame, da se bo kadrovska problematika sčasoma uredila.
"Da lahko zdaj vzamemo nekoga, ki nima strokovnih izpitov za dve leti, je odlično, to, da lahko vzamemo nekoga, da pozneje opravi pedagoški program, je tudi super," pravi Nives Počkar, a poudarja, da so potrebne sistemske spremembe, ki bodo rešile stvari dolgoročno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje