Hidrogeograf Tajan Trobec, ki na ljubljanski filozofski fakulteti predava tudi geografijo naravnih nesreč, pojasnjuje, da so poplave v tem delu Evrope sicer dokaj pogost pojav, a da bodo v prihodnje vse pogostejši spremljevalec ljudi na območju. Želi si, da bi bili popoplavni ukrepi čim bolj trajnostni in v skladu z evropskimi smernicami. Dodaja, da je eden od razlogov za tolikšno količino deževja izrazito pretoplo Sredozemsko morje in posledična velika količina vlage v zraku.

Kaj je bil glavni vzrok za poplave v zadnjih dneh v srednji in vzhodni Evropi?
Razlog za poplave so dolgotrajne padavine, ki jih je povzročil ciklon Boris. Razvil se je nad Genovskim zalivom in nekaj dni vztrajal tako rekoč na istem mestu s središčem nad Balkanom. Dovajal je vlažne zračne mase iznad Sredozemlja in Črnega morja nad srednjo in vzhodno Evropo. Ob njihovem prehodu čez gorovja in predgorja, kot so Alpe, Sudeti, Beskidi in vzhodni Karpati, se je iz teh gmot izločilo veliko vlage v obliki dolgotrajnih in intenzivnih nalivov. Ob tem velja omeniti, da je Sredozemsko morje glede na dolgoletno povprečje za ta letni čas izrazito pretoplo, zaradi česar je bilo vlage v zraku še več, kot bi je bilo sicer. Območja, ki jih je pozneje poplavilo, so že pretekli četrtek prejela zajetno količino padavin. Te so potem vztrajale tudi prihodnje dni, ponekod vse do ponedeljka. Ker se je ciklon dolgo zadrževal nad istim mestom, je ponekod padla zelo velika količina padavin (od 300 do 500 mm, kar pomeni stoinvečletno povratno dobo), ki je povzročila poplave na res obsežnem območju.

Sorodna novica Ciklon Boris se je po srednji Evropi znesel še nad severom Italije

Za kako obsežne poplave gre? Kolikšen del srednje Evrope je poplavljen, deli katerih držav so najbolj prizadeti?
Poplave so prizadele zares veliko območje. Začele so se v Avstriji in na Češkem, se nato razširile nad Poljsko, Romunijo in Slovaško ter nato še v Nemčijo in na Madžarsko. Glede na obsežen vremenski sistem, ki smo mu bili priča, lahko nedvomno govorimo o zelo velikem, bolj ali manj sklenjenem območju, ki so ga, kot kaže, prizadele ene od večjih poplav v tem prostoru. Na Poljskem je, recimo, najbolj prizadet jugozahod države na meji s Češko. Gre za pokrajini Opole in spodnja Šlezija v porečju Odre. Na Češkem sta to moravska pokrajina in Šlezija v severnem in vzhodnem delu države, predvsem ob rekah Morava in Odra s pritoki. Potem so tu tudi spodnja Avstrija v Avstriji (predvsem reka Kamp), severni in zahodni del Slovaške v pokrajinah Trenčin in Žilina v porečju reke Vah, v Romuniji pa je najhuje v pokrajini Galaţi na vzhodu države.

Za kakšna območja gre geografsko? V katerem delu porečij je dogajanje najintenzivnejše?
Najbolj prizadeta so bila predvsem višje ležeča, povirna območja. Tam se je sprostila velika količina padavin, ki so se po strugah valile proti nižinam. Na teh območjih je šlo za poplave hudourniškega tipa, kar pomeni, da so poplavljale manjše in srednje velike reke v svojem zgornjem toku. Številne reke so se hitro odzvale na intenzivne padavine, tako da se jim je pretok povečal za več 10- ali 100-krat glede na običajen pretok. Hudourniške poplave so zelo nevarne, ker pridejo hitro in brez predhodnega opozorila. Težko jih je tudi napovedati, še posebej njihovo natančno lokacijo. Poplavna voda ima veliko hitrost in moč in lahko dobesedno odplakne celotne vasi in manjša mesta. Podobno, kot se je zgodilo pri nas ob poplavah avgusta lani. Ponekod, predvsem na Češkem, je padavine spremljal tudi močan veter, ki je ruval drevesa, kar je razmere le še poslabšalo. Na Poljskem poročajo celo o tornadih. Podrta drevesa otežujejo promet, ovirajo prenos električne energije, pogosto pa tudi zajezijo vodotoke na premostitvah in drugih ozkih grlih. Poplave so lahko zato lokalno še bolj uničujoče. Zaradi nenadnega poplavnega vala, velike moči, nepredvidljivosti, hitrosti toka, dejavnika presenečenja, pa tudi zemeljskih plazov ter drobirskih in blatnih tokov so pogosta posledica takih poplav tudi smrtne žrtve, kar smo lahko videli tudi tokrat – tako med prizadetimi kot tudi med reševalnimi ekipami. Mislim, da se je število smrtnih žrtev ta hip ustavilo pri 23, a se bo to število verjetno še povečalo, saj je veliko ljudi še vedno pogrešanih.

Kako se v zadnjih dneh na območju obnašajo [SG1] največje reke, kot sta Donava in Odra? Je kateri drugi vodotok na območju še posebej presenetil?
Če padavine dalj časa vztrajajo nad širšim območjem, lahko ob združevanju pretokov in napredovanju poplavnega vala po toku navzdol nastopijo tudi nižinske poplave. To lahko v teh dneh spremljamo ob rekah, kot sta Odra in Donava. Ob večjih rekah so seveda večja mesta, ki so praviloma varovana z nasipi, a ob taki količini padavin so ti pogosto nezadostni. Odra in Donava kot glavni prejemnici poplavne vode, pa tudi nekatere druge reke tako ogrožajo mesta ob svojem toku. Odra je od večjih mest, recimo, poplavila Ostravo in grozi, da bo poplavila Vroclav. Donava je poplavila del Dunaja in Bratislavo, grozi pa, da bo poplavila Budimpešto.

Kako gosto so poseljena prizadeta območja in ali imajo ta območja zgodovino poplav in tako tudi protipoplavne graditve?
Z vidika poselitve gre za zelo heterogena območja. Višje v povirjih prevladujejo manjša naselja in tudi poselitev je redkejša, a žal zgoščena v dolinah in marsikje na dosegu poplavnih voda. Nižje po toku navzdol je poselitev gostejša, pojavljajo pa se tudi večja mesta, zaradi česar je večji tudi škodni potencial. Treba je poudariti, da to seveda nikakor niso prve tako obsežne poplave v srednji in vzhodni Evropi. Zalo obsežne poplave so bile, recimo, vsaj še v letih 1997, 2002 in 2013, ko je šlo ravno tako za kombinacije hudourniških in nižinskih poplav. Res je, da poplave niso vedno prizadele istih območij, so se pa ta območja v določeni meri prekrivala. Srednja Evropa je torej znano poplavno območje in tudi tokratne poplave s tega vidika niso bile presenečenje. Ne smemo pozabiti, da so poplave normalen del rečnega pretočnega režima in da so s tem zelo pomembne tudi za vodne in obvodne ekosisteme.

Ljudje, ki živijo ob rekah, so se skozi zgodovino morali prilagoditi tudi na poplave in se pred njimi zaščititi. Na vseh teh območjih seveda razpolagajo z različnimi protipoplavnimi ukrepi, kot so nasipi, zadrževalniki, vendar, kot rečeno, ob tako izjemni količini padavin in ob takih pretokih tudi ti ne pomenijo več stoodstotne zaščite in lahko odpovedo.

Kakšen nadaljnji razvoj dogodkov pričakujete?
Zadeve so se zdaj nekoliko umirile in stabilizirale, kar je dobro. Ljudje si bodo po prvem šoku lahko vsaj nekoliko opomogli, čeprav bodo še lep čas s strahom gledali v nebo. Popisati je treba škodo, ki bo, kot kaže, po prvih ocenah velika in se bo štela v milijardah evrov. Sledili bosta sanacija in obnova, za kateri si želim, da bi bili čim bolj trajnostno usmerjeni in v skladu z evropskimi poplavnimi smernicami. Prizadete kraje čaka negotova prihodnost. Ponekod so odplaknjena celotna naselja, uničena je infrastruktura, prav tako delovna mesta, ljudje so ostali brez strehe nad glavo, so razseljeni. A nekako si bodo opomogli, življenje se bo počasi vrnilo v ustaljene tirnice in kolesje se bo vrtelo naprej … do prihodnjih poplav. Ne želim biti pesimističen, a ne smemo si zatiskati oči, saj bodo te zagotovo prišle. In upam, da bodo skupnosti ob rekah črpale iz preteklih izkušenj in jih dočakale še bolj pripravljene.