Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS), Združenje predelovalcev komunalnih odpadkov in vodstvo podjetja Cerop Puconci so na novinarski konferenci državo pozvali k zagotovitvi obratov za energetsko izrabo odpadkov. Kot je poudaril direktor zbornice Sebastijan Zupanc, požar, ki je pred dnevi izbruhnil v Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop), ni osamljen primer, saj je bilo podobnih dogodkov v zadnjem obdobju več.

"V zbornici že vrsto let opozarjamo na sistemski problem, da v Sloveniji enostavno nimamo zadostne kapacitete za energetsko izrabo odpadkov. Če smo na eni strani na področju zbiranja komunalnih odpadkov in obdelave komunalnih odpadkov izjemno dobro organizirani ter imamo tudi ustrezno infrastrukturo, nam pa pri sežiganju odpadkov te infrastrukture manjka," je dejal.

Zaradi pomanjkanja kapacitet slovenski centri za ravnanje z odpadki gorljive komunalne odpadke odvažajo v tujino. Izjema sta sežigalnica v Celju, ki pokriva predvsem Savinjsko dolino, in sosežigalnica v Anhovem, katere prihodnje delovanje pa je zaradi dejavnosti civilnih iniciativ in sprememb zakonodaje po Zupančevih besedah negotovo. "Trenutno je težava v tem, da cementarne v tujini zaradi ohlajanja gospodarske rasti na področju gradbeništva delajo z zmanjšano močjo, zato ne potrebujejo alternativnih goriv, ki jih pridobijo iz t. i. lahke frakcije gorljivih odpadkov, ki se pridelajo v naših regijskih centrih za obdelavo komunalnih odpadkov," je pojasnil.

Odpadki po požaru v Puconcih še vedno tlijo

Direktorica podjetja Cerop Puconci Simona Biro je predstavila nekatere podrobnosti požara v centru za ravnanje z odpadki. Kot je poudarila, je danes že četrti dan, ko so na območju centra gasilci, odpadki pa še vedno tlijo. Zaradi dogodka bo nastala večmilijonska škoda.

"Po pregledu posnetkov nadzornih kamer lahko povem, da je celotni skladiščni prostor v velikosti več kot 4500 kvadratnih metrov v eni minuti zajel požar. Ne glede na to, ali bi bili tam gasilci ali gasilska vozila, v tistem trenutku ne bi mogli narediti nič," je orisala razmere in dodala, da so zagoreli gorljivi odpadki, ki so nastali po obdelavi mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov v okviru izvajanja občinske gospodarske javne službe obdelave odpadkov.

"Ostaja nam pogorišče, ostali smo brez edinega skladiščnega prostora z enim kupom težav, pri tem pa še vedno ne vemo, kam z odpadki, ki so ostali kot ostanek požara. Želela bi, da je ta dogodek opomnik, da se nekako ponovno usedemo vsi, ki kar koli vemo o odpadkih, in da končno najdemo neko rešitev, ki bo sprejemljiva za vse nas," je bila dejala Simona Biro.

Kaj pravijo prebivalci Puconcev

Medtem se prebivalci širše okolice Puconcev, saj sta se dim in smrad širila ne le do Murske Sobote, ampak še naprej, tudi do Tišine, sprašujejo, kdo je odgovoren za te "korake do rešitve", ki jih ni. Na samo zjutraj, prebivalci opozarjajo, da so vse do približno poldneva v zraku vonjali močen vonj po plastiki. Šole v širši okolici so zaradi smrada zapirale okna, starši malih otrok pa so z njimi celo odhajali na Goričko k sorodnikom, saj niso vedeli, kako dolgo bo smrad trajal.

Smrad je bil še močnejši naslednji dan po požaru, ko se je beli dim, kot bi se nad Pomurjem vlekla nizka oblačnost, vlekla od Puconec preko Murske Sobote do občine Tišina. Vonj po plastiki je razpihal šele veter naslednji dan, so za Slovensko tiskovno agencijo še povedali Pomurci.

MOPE: Na požar smo se odzvali nemudoma

Kot so zagotovili na ministrstvu, so se na izbruh požara v Puconcih odzvali nemudoma, inšpektorat za okolje in energijo pa pozvali k začetku nadzornega postopka. Po dosedanjih ugotovitvah inšpektorata je bilo v času požara na odlagališču skladiščenih približno 3600 ton gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.

Glede omejitev pri izvozu odpadkov, zaradi katerih naj bi se po današnjih navedbah zbornice in drugih deležnikov kopičila lahka frakcija gorljivih odpadkov, ki se pridelajo v regijskih centrih za obdelavo komunalnih odpadkov, na ministrstvu pravijo, da so se omejitve pri izvozu na Madžarsko začele že z letom 2020.

Po navedbah ministrstva ima Cerop trenutno veljavna dovoljenja za izvoz odpadkov v Avstrijo in na Slovaško v skupni količini 18.000 ton. "Odločitev glede izvoza ob veljavnem dovoljenju za izvoz je v domeni poslovne strategije podjetij," so dodali.

Pozivi k izgradnji sežigalnic v Ljubljani in Mariboru

Na neurejene razmere na področju sežiga odpadkov je na novinarski konferenci opozoril tudi predsednik Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero, v katero se povezuje osem regijskih centrov za ravnanje z odpadki po državi, Maksimiljan Tramšek. "Vlado pozivamo, da končno uredi razmere in začne izvajati obveznosti, določene v zakonu o varstvu okolja in v uredbi o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov," je poudaril.

Kot je spomnil Zupanc, zadnji dve leti poteka priprava nove uredbe, na podlagi katere naj bi bile razpisane koncesije za izvajanje službe za osrednjeslovensko, štajersko in tudi savinjsko regijo. Govorimo o treh objektih za energetsko izrabo odpadkov – poleg Celja še izgradnji sežigalnic v Ljubljani in Mariboru, kjer bi si prav tako želeli hitrejšega ukrepanja države.
"Tudi če danes sprejmemo neko rešitev oz. podelimo te koncesije in zagotovimo sredstva za gradnjo, bomo ob predpostavki, da bo splošna javnost temu naklonjena, potrebovali od pet do sedem let, da se objekti umestijo v prostor," je opozoril.

Tramšek je izpostavil tudi problem manjkajoče rešitve do vzpostavitve delovanja novih sežigalnic. "Izvajalci občinske gospodarske javne službe nismo več pripravljeni na obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in ne bomo nosili tveganj, ki so povezana z neizvajanjem državne gospodarske javne službe sežiga. Če država oz. pristojno ministrstvo ne bo začelo urejati vprašanja prehodnega obdobja, bo GIZ Slocero uporabil vsa pravna sredstva s ciljem, da se končno začnejo izvajati vsebine obvezne državne gospodarske javne službe. /.../ Drugače bomo pred dejstvom, da ne bomo več prevzemali odpadkov," je posvaril.

V združenju predlagajo, da bi pristojno ministrstvo v vmesnem času objavilo razpis za podelitev začasne koncesije oz. sklenilo pogodbo z izvajalcem, ki bi do zgraditve novih sežigalnic prevzemal gorljive odpadke pod enakimi pogoji za vse izvajalce obvezne občinske gospodarske javne službe v državi.

MOPE: Rešitve ne bodo prišle iz finančnih interesov, temveč iz strokovnega pristopa vseh deležnikov

Na ministrstvu odgovarjajo, da se jim zdi razumljivo, da se ob takšnih dogodkih, kot je bil požar v Puconcih, pojavljajo očitki na račun države, a ob tem poudarjajo, da "dolgoročne rešitve ne bodo prišle iz političnega obračunavanja in finančnih interesov, temveč iz odgovornega in strokovnega pristopa vseh deležnikov". "Zloraba nesreče za nabiranje političnih točk ne prinaša rešitev – nasprotno, odvrača pozornost od konkretnih ukrepov, ki so nujni za večjo varnost in boljše upravljanje tveganj," so zapisali.

O pozivu k ureditvi področja obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov pa so navedli, da se zavedajo pomanjkanja zmogljivosti na tem področju. "S takšnimi razmerami se spopadamo že zadnjih trideset let, a žal v tem času konkretni koraki za rešitev tega vprašanja niso bili narejeni," so dodali.

Lani so zato, kot so spomnili, pripravili uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki bo omogočila postopke za izbiro koncesionarjev in gradnjo naprav, ki bodo primarno namenjene energetski izrabi gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. "Bodo pa komunalna podjetja in družbe za ravnanje z odpadki tej rešitvi navkljub še vedno odgovorna za pravilno ravnanje z odpadki, ki so del tržne dejavnosti. Te bo v omenjenih napravah mogoče obdelovati, vendar pod tržnimi pogoji," so bili jasni.

Po njihovih zagotovilih se že dalj časa dogovarjajo z zbornico komunalnega gospodarstva, s predstavniki regijskih centrov in podjetji, ki izvažajo odpadke, ter skupaj iščejo rešitve tudi za prehodno obdobje do izgradnje objektov za energetsko izrabo odpadkov v Sloveniji. Ob tem poudarjajo, da je to "zelo kompleksen sistem, ki zahteva celovito in vključujočo razpravo, saj zadeva interese vrste deležnikov, od komunalnih podjetij, lokalnih skupnosti do nevladnih organizacij".

Po njihovih navedbah intenzivno sprejemajo tudi različne ukrepe, s katerimi želijo v prehodnem obdobju olajšati izvoz mešanih komunalnih odpadkov v naprave v tujini. "V ta namen smo tudi bistveno pospešili postopke za pridobivanje izvoznih dovoljenj, na veleposlaništvih v drugih državah preverjamo možne proste kapacitete, predelovalcem goriv smo posredovali kontakte za preverjanje kapacitet v drugih državah članicah, v katerih je termična obdelava odpadkov – tudi mešanih komunalnih odpadkov – povsod tržna dejavnost," so poudarili.

Da bi kar najbolj zmanjšali možnosti za tovrstne dogodke, so inšpektorat za okolje pozvali tudi k dodatnim nadzornim dejavnostim na odlagališčih komunalnih odpadkov.

Poleg dolgoročne rešitve, torej potrditve uredbe, s katero bomo omogočili postopke za izbiro koncesionarjev in gradnjo naprav, ki bodo primarno namenjene energetski izrabi gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, pa na ministrstvu preučujejo tudi morebitne rešitve za prehodno obdobje do izgradnje domačih objektov.

Te po njihovih pojasnilih vidijo v podelitvi začasnih koncesij ali sklenitvi pogodb s tujimi ali domačimi izvajalci, ki imajo zmogljivosti za sežig, spodbudah za predelovalce odpadkov, ki bi lahko zmanjšali količino odpadkov, namenjeno za sežig, ter tako ublažili pritisk na sistem, in spodbujanju izvoza gorljivih frakcij v države z ustrezno infrastrukturo.

Mnenja na temo ureditve energetske izrabe odpadkov so predstavniki ZKGS-ja, podjetja Cerop in Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero danes soočili tudi na sestanku v prostorih ministrstva za okolje.