Matic Žumer, Jaka Primožič, Luka Mezgec, Matevž Govekar, Domen Novak, Primož Roglič in Jan Tratnik so omogočili, da je Tadej Pogačar uresničil slovenske kolesarske sanje.

Legendarna mavrična majica je last slovenske kolesarske reprezentance, ki jo je v Zürichu vodil selektor Uroš Murn, ki je zbral izjemno usklajeno osmerico v zeleno odetih Slovencev, ki je dihala kot eno.

Mogočno, epsko, atomsko – Tadej Pogačar je 100 kilometrov risal mavrično pravljico. Prvi kolesar sveta je zmago na Dirki po Italiji in osvojitvi Dirke po Franciji dodal še naslov svetovnega prvaka v cestni vožnji. Tretja trojna krona v zgodovini kolesarstva in Pogačar se je ob nesebični pomoči reprezentančnih tovarišev vpisal v športne anale.

Nenačrtovan 100-km napad

"Ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Dal sem si veliko pritiska. Sem smo prišli po zmago. Vse se je začelo odvijati hitro, morda sem naredil neumno napako, a z menoj je bil Jan Tratnik, ki mi je pomagal. Ne morem verjeti, kaj se je zgodilo," je v prvi izjavi pojasnjeval novopečeni svetovni prvak.

Sorodna novica "Z ekipo smo malo improvizirali, a sem imel neverjetno dober dan"

Ali je bil 100-kilometrski napad načrtovan? "Ne, to ni bil načrt. Želeli smo si nadzorovati dirko, niti ne vem, kaj sem premišljeval, šel sem z občutkom, bilo je res težko," je Pogačar potrdil, da je bil skok 100 km pred ciljem nagonska odločitev.

"Nikoli prej ni bil to moj jasen cilj. Po odlični sezoni sem si zadal ta cilj. Moram se zahvaliti celi ekipi, brez njih mi to ne bi uspelo," je s ponosom poudaril Pogačar, ki je uresničil veliki reprezentančni cilj.

Točka preloma – strmi Zürichbergstrasse

Nesporni prvi favorit Tadej Pogačar je napadel že 100 km pred ciljem, nakar ga je v vodilni skupini počakal Jan Tratnik, ki se je preselil v beg en krog predtem. Slovenca sta hitro ujela vodilno skupino 15 kolesarjev: šest jih je bilo še iz prvotnega bega in devet, ki so se naprej preselili skupaj s Tratnikom. S pomočjo slednjega je Pogačar ponovno napadel na najbolj strmem delu mestnega kroga na vzponu Zürichbergstrasse (800 m z 8,6 % in maksimalnim naklonom 17 %).

77 km pred ciljem mu je sledil le Francoz Pavel Sivakov, sicer klubski tovariš Pogačarja pri UAE Emirates. Na začetku predzadnjega kroga Sivakov ni več zmogel slediti in pomagati Pogačarju, ki je dobrih 51 kilometrov pred ciljem ostal sam v ospredju.

Srebro Avstralcu, bron branilcu naslova

V ozadju se je odvijal ogorčen lov, zlasti Belgije, pri čemer je največ breme padlo na olimpijskega prvaka Remca Evenepoela in branilca naslova Mathieuja van der Poela. Po vzponih zadnjega kroga se je sestavila sedmerica lovcev na Pogačarja, katerega prednost je skopnela na 40 sekund. Vendar prave usklajenosti ni bilo in slovenski šampion se je lahko razveselil uspeha kariere.

Pred zaključkom je zasledovalce presenetil Avstralec Ben O'Connor, ki je z zaostankom 34 sekund prišel v cilj kot drugi, medtem ko je 24 sekund za njim sprint za bronasto odličje dobil lanski svetovni prvak Mathieu van der Poel. Nizozemec je za drugo zaporedno medaljo ukanil Evenepoela in razpoloženega Latvijca Tomsa Skujinša ter domačega upa Marca Hirschija, ki je bil šesti. Sedmerico zasledovalcev sta zaokrožila Irec Ben Healy in Španec Enric Mas.

Roglič po opravljenem delu končal kot 64.

Od slovenske osmerice je v cilj prišel le še Primož Roglič, ki je v trenutkih pred Pogačarjevim napadom zakrpal luknjo ob skokih iz glavnine. Roglič je v nadaljevanju sledil potezam preostalih favoritov, zlasti Evenepoela in van der Poela, a je nato 50 kilometrov pred ciljem izgubil stik s prvo zasledovalno skupino. Na koncu je drugi slovenski šampion osvojil 64. mesto z zaostankom 12:09. Preostala šesterica je prej zavila v bokse in s tam spremljala zgodovinski dan, h kateremu so prispevali svoj vidni delež.

Zürich nadgradnja Lizbone in Glasgowa

Prvi naslov med elito za slovenske kolesarje in tretje odličje. Leta 2001 v Lizboni je Andrej Hauptman na cestni dirki osvojil bronasto medaljo, kar je lani v Glasgowu ponovil Pogačar.

Dirka se je odvila v lepem vremenu, a na startu v Winterthuru je bilo dopolne zgolj 9 stopinj Celzija. Končalo se je šest ur in pol pozneje, potem ko so najboljši opravili z vsemi sedmimi mestnimi 27-kilometrskimi krogi v Zürichu. V 273,9 kilometra se je nabralo 4470 višinskih metrov, od 196 kolesarjev pa je v cilj prišlo 81 tekmovalcev.

Zgodovinski dan lahko podoživite z aplikacijo MMCživo, s katero smo spremljali cestno dirko elitnih kolesarjev.

97. SVETOVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU

ZÜRICH 2024

Cestna dirka, člani, 273,9 km (4470 višinskih metrov):