Pretekli teden je v lendavski enoti Pomurskih lekarn farmacevtka, pri kateri je želela pacientka z zdravniškim receptom dvigniti kontracepcijske tablete, uveljavila ugovor vesti in zavrnila storitev. Ker je bila v tistem trenutku edina zaposlena v lekarni, je ženska ostala brez tablet. Takšna situacija naj bi se v lendavski lekarni po poročanju več medijev zgodila že tretjič, farmacevtka pa je kot razlog za uveljavljanje ugovora vesti navedla svoja verska načela.

"V opisani situaciji se je v vsakem primeru zgodilo nedopustno ravnanje," je primer za MMC RTV Slovenija komentiral dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. "Glede na okoliščine, v katerih pacientka ni mogla do zdravil, je vprašanje le, ali odgovornost za nedopustno situacijo nosi farmacevtka ali lekarna," je dodal.

Kot je dejal Cerar, sicer to, da ima farmacevtka zadržek do kontracepcijskih sredstev, ni sporno samo po sebi, a ugovor vesti je ukrep, ki je dopusten samo v zelo omejeni meri, saj v nasprotnem primeru pravni sistem ne bi deloval. "Nekdo bi na podlagi ugovora vesti nasprotoval davkom, drugi obveznemu šolanju in potem bi bilo vse relativizirano," je opozoril pravnik.

Ugovor vesti le glede vojaške obveznosti in na področju zdravstva

Ugovor vesti slovenska ustava ureja na dveh mestih. V 123. členu dopušča ugovor vesti vojaške obveznosti, ki zaradi profesionalizacije vojske sicer trenutno ni aktualen, v 46. členu pa ustava uvaja tudi možnost, da se z zakonom ugovor vesti uredi tudi na drugih področjih, "če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb".

Z zakonom je sicer v Sloveniji možnost ugovora vesti opredeljena le na področju zdravstva. Zdravstveni delavec – ne samo zdravnik, temveč tudi denimo medicinski tehnik, medicinska sestra ali farmacevt – lahko namreč na podlagi 56. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti "odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike". Ob tem to ni mogoče v primerih, ko gre za nujno medicinsko pomoč.

Tudi če je ugovor vesti upravičen, to ne sme vplivati na dostop do zdravil

Težava pri interpretaciji tega člena je po mnenju Cerarja že to, da se izdaja oz. prodaja zdravil v lekarni šteje kot zdravstveni poseg. "Če bi ji farmacevtka morala tableto dati v usta, potem bi lahko govorili o posegu. Močno pa dvomim, da lahko prodaji oz. izdaji tablete v lekarni rečemo zdravstveni poseg," je dejal.

A tudi če izdajo zdravila razumemo kot zdravstveni poseg, glede katerega lahko zdravstveni delavec uveljavlja ugovor vesti, mora pri tem farmacevt slediti zakonu, ki v omenjenem 46. členu jasno določa tudi, da mora o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod, ta pa mora to upoštevati in hkrati "bolnikom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva".

Drugače povedano – tudi če ima farmacevtka pravico uveljavljati ugovor vesti, to ne sme vplivati na dostop do zdravil. Situacije, ki se je zgodila v Lendavi, tako v praksi pravzaprav nikoli ne bi smelo biti. "Farmacevtka bi morala o svojem ugovoru vesti predhodno in pravočasno seznaniti zavod, da bi ta lahko delo organiziral tako, da bi nemoteno zagotavljal storitev," je poudaril Cerar.

Če je torej farmacevtka ugovor vesti uveljavljala, ne da bi o tem svojem moralnem zadržku obvestila Pomurske lekarne, je za nedopustno situacijo, v kateri ženska ni mogla priti do zdravil, odgovorna sama. Če pa je svojega delodajalca ustrezno obvestila in ta dela ni organiziral na način, da bi bil v primeru ugovora vesti na voljo drug sodelavec, ki bi opravil storitev, potem odgovornost za situacijo nosijo Pomurske lekarne.

"Ženska, ki ji je bil onemogočen dostop do tablet, bi morala sprožiti postopek na sodišču. Že po samem zakonu so sicer sankcije določene za primere, če zdravstveni delavec ne opravlja svojih nalog," je ob tem pojasnil Cerar.

Župan Lendave meni, da takšna oseba ne more prodajati oz. izdajati zdravil

Župan občine Lendava Janez Magyar, ki je ena od soustanoviteljic Pomurskih lekarn, je za portal Lendavainfo dejal, da se mu situacija, ki se je zgodila v lendavski lekarni, osebno ne zdi normalna. "Res pa je, da gre za kadrovske zadeve javnega zavoda, in v to politiko se soustanoviteljica ne more vmešavati,” je dodal. Po njegovih besedah sicer takšna oseba “žal na okencu ne more službovati”. Vodstvo omenjenega zavoda bi lahko trezno razmišljalo in takšno osebo umaknilo iz poslovanja s strankami, je še dodal.

"Če se njen ugovor vesti nanaša samo na kontracepcijo, potem je verjetno delo mogoče urediti tako, da lahko ta farmacevtka še vedno dela na okencu, vendar da jo, ko želi nekdo tablete za kontracepcijo, nadomesti nekdo drug," je ob tem dejal Miro Cerar. Če pa v lekarni dela samo ena oseba, potem to tudi po njegovem mnenju ne more biti farmacevt ali farmacevtka, ki ni zmožna zagotoviti vseh storitev, ki jih mora nuditi lekarna.

V preteklih dneh so sicer iz Pomurskih lekarn za različne medije sporočili, da je šlo v opisanem primeru za utemeljeno pravico do ugovora vesti, ki jo omogočata ustava in zakonodaja, in da zato zaposlene ne morejo sankcionirati. Dodali so, da bodo poskrbeli, da pravica ugovora vesti ene izmed sodelavk nikakor ne bo omejevala njihovega poslanstva, ki daje v ospredje pravice pacientov. Na Pomurske lekarne smo se v okviru priprave članka obrnili za dodatna pojasnila o tem, ali je zaposlena vodstvo o ugovoru vesti obvestila predhodno ali ne, a odgovorov do objave članka nismo prejeli.