Ukrajina in Moldavija sta za članstvo zaprosili kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino na začetku leta 2022, junija letos pa sta tudi uradno začeli pristopna pogajanja. Tedaj so začeli pregled skladnosti njune nacionalne zakonodaje z evropsko, ki po navedbah Bruslja "napreduje brez težav".

Za obe državi je danes komisija zapisala, da upa na začetek vsebinske faze pogajanj "čim prej v letu 2025", če bosta izpolnili vse pogoje. Vsebinski pogovori se začnejo z odprtjem prvega sklopa pogajalskih poglavij, vezanega na vladavino prava. Odločitev o tem bodo sicer morale sprejeti države članice EU-ja.

Od Kijeva med drugim pričakujejo napredek na področjih neodvisnosti sodstva ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Poleg tega mora še izboljšati zaščito manjšin.

Kišinjev pa mora nadaljevati sprejemanje ukrepov za zmanjšanje vpliva oligarhov, vključno z okrepitvijo svobode javnih medijev in večjo preglednostjo lastništva medijev.

Sorodna novica V ospredju poročil o napredku držav Zahodnega Balkana na poti v EU pomen vladavine prava

Današnji širitveni sveženj o napredku skupno desetih držav na njihovi poti v EU je zadnji v petletnem mandatu odhajajoče Evropske komisije, ko je širitev Unije tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino dobila nov zagon.

"V zadnjih petih letih so se pristopna pogajanja vrnila na vrh dnevnega reda Evropske komisije," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki se poslavlja s položaja. Pojasnil je, da je bilo leta 2019 pet držav kandidatk za članstvo, danes pa jih je devet in še ena potencialna kandidatka.

Odhajajoči komisar za širitev Oliver Varhelyi pa je poudaril, da se ni spremenilo samo število kandidatk, ampak se jih več kot polovica tudi pogaja o vstopu. Takšnih držav je šest, kmalu pa bi se jim lahko pridružil še BiH.