Bruselj v širitvenem poročilu o Črni gori ugotavlja, da je oktobra 2023 oblikovana črnogorska vlada močno pospešila priprave na pridružitev Uniji. Junija letos so tako pristopna pogajanja te države z Unijo prešla v sklepno fazo, ki vključuje začasno zapiranje dodatnih pogajalskih poglavij.

"Črnogorska vlada je nakazala, da želi pristopna pogajanja končati do konca leta 2026. Komisija je pripravljena podpreti ta ambiciozni cilj," piše v poročilu.

Podgorica si mora tako še bolj prizadevati za razrešitev odprtih vprašanj. Na področju vladavine prava se mora še naprej osredotočati na svobodo izražanja in svobodo medijev, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pa tudi pospešiti reforme sodstva. Prav tako mora nadaljevati sprejemanje reform na področjih, ki jih obsegajo drugi sklopi pogajalskih poglavij.

Albanija je prvi sklop, vezan na vladavino prava, odprla ta mesec, s čimer je šele začela vsebinska pogajanja. Če se bo pozitivni trend nadaljeval, je komisija pripravljena podpreti tudi začetek pogajanj o šestem sklopu poglavij, ki obsega zunanje odnose, do konca leta, piše v širitvenem svežnju.

Bruselj je obenem pripravljen podpreti cilj albanskih oblasti, da bi pogajanja končali do konca leta 2027. "Zato morajo oblasti še pospešiti sprejemanje reform, vezanih na vstop v EU, predvsem na področju vladavine prava," so zapisali na komisiji.

Pomen implementacije reform na področjih vladavine prava, pravosodja in boja proti korupciji je Evropska komisija poudarila tudi pri Severni Makedoniji, ki še čaka na začetek vsebinske faze pogajanj. Predtem mora v svojo ustavo vpisati bolgarsko manjšino, kot se je zavezala, so spomnili v Bruslju.

Sorodna novica Evropska komisija Gruzijo poziva k vrnitvi na evropsko pot

Od napredka na področjih vladavine prava in normalizacije odnosov s Kosovom pa bo medtem po navedbah komisije odvisen tempo približevanja Srbije, ki je odprla 22 od 35 pogajalskih poglavij. Dve od teh sta začasno zaprti.

Od Beograda tako v Bruslju pričakujejo pospešitev implementacije reform na vseh področjih, predvsem področju vladavine prava, in uresničitev zavez iz dogovora o normalizaciji odnosov s Prištino.

Poleg tega mora Srbija prednostno izboljšati usklajenost svoje zunanje politike z evropsko, tudi na področju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.

K izvajanju sporazuma o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino je komisija pozvala tudi kosovske oblasti. Poleg tega morajo povečati napore za okrepitev vladavine prava in javne uprave ter zaščito svobode izražanja. Kosovo je sicer edina zahodnobalkanska država brez statusa kandidatke.

BiH je ta status prejel decembra 2022, marca letos pa so voditelji držav članic prižgali zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s to državo. Vendar pa pogajanja še niso stekla.

Na komisiji so pojasnili, da pripravljajo podlago za pogajanja z BiH-om. To naj bi Svet EU-ja potrdil, ko bo sprejela vse ukrepe, določene od komisije. Med drugim mora sprejeti še zakonodajo o sodiščih, visokem sodnem in tožilskem svetu ter nadzoru meja.

Današnji sveženj širitvenih poročil, ki vključuje še Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in Turčijo, je zadnji v iztekajočem se mandatu Evropske komisije. Nad pripravo naslednjega bo v primeru potrditve v Evropskem parlamentu bedela nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos, ki jo je predsednica komisije Ursula von der Leyen predlagala za prihodnjo evropsko komisarko za širitev.

Sorodna novica Bruselj upa na začetek vsebinske faze pogajanj z Ukrajino in Moldavijo leta 2025

Voditelji Zahodnega Balkana zavezani evropski poti

Oblasti v Podgorici so po predstavitvi širitvenega poročila EU-ja sporočile, da nikomur ne bodo dovolile, da ogrozi evropsko pot Črne gore. V Beogradu so zagotovili, da so na več področjih pokazali, da članstvo v EU-ju ostaja njihov cilj, enako pa so "kljub neupravičenemu čakanju" poudarili v Skopju. V Sarajevu so se EU-ju zahvalili za njegovo predanost BiH-u.

Črnogorski premier Milojko Spajić je v odzivu na poročilo po poročanju črnogorske tiskovne agencije Mina dejal, da je danes zgodovinski dan za Črno goro in njeno evropsko prihodnost. "Danes smo dobili najboljše poročilo o napredku Črne gore," je dodal.

Poročilo je po njegovih besedah slika nove in evropske Črne gore, pa tudi potrditev, da so pred letom dni, ko je bila izvoljena njegova vlada, dobro nastavili koordinate.

"Imamo možnost, da Črna gora postane članica že leta 2028. Še naprej bomo dajali vse od sebe in nikomur ne bomo dovolili, da ogrozi evropsko pot Črne gore, ker to želi 80 odstotkov državljanov," je še sporočil.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je danes pred uradno predstavitvijo poročila na kratko komentiral ocene komisije glede neusklajenosti Srbije z zunanjo politiko EU-ja. Kot je po poročanju portala N1 Srbija dejal novinarjem, imajo v Bruslju prav. "Čestitam jim, ker so to opazili," je pomenljivo komentiral.

Srbski premier Miloš Vučević pa je po predstavitvi poročila ocenil, da to ugotavlja napredek na številnih področjih, posebno gospodarskem. Obenem je dodal, da jih čakajo pogovori o najobčutljivejših vprašanjih, to pa je usklajevanje z zunanjo in varnostno politiko EU-ja.

Dejal je, da se glede tega običajno poenostavlja analiza, pri čemer se poudarja samo, ali se je Srbija uskladila z nekaterimi izjavami in deklaracijami. "A pozablja se, da je Srbija na veliko konkretnih področjih pokazala, da je članstvo v EU-ju naša strateška opredelitev in da ostaja naš cilj in glavna politika," je poudaril.

Vodja delegacije EU-ja v BiH-u in posebni predstavnik EU-ja za BiH Luigi Soreca, ki je danes izročil poročilo komisije predsedujoči svetu ministrov BiH-a Borjani Krišto, je poudaril, da je BiH od marca, ko je dobil zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, dosegel majhen napredek, v izvajanju reform pa da je nastal zastoj.

Krišto je na družbenem omrežju X sporočila, da bodo po analizi poročila vse institucije BiH-a imele smernice za nadaljnje dejavnosti. Institucijam EU-ja se je obenem zahvalila za njihovo predanost BiH-u.

Sarajevo mora sprejeti vse ukrepe, določene od komisije, med drugim zakonodajo o sodiščih, visokem sodnem in tožilskem svetu ter nadzoru meja, kamor spada tudi uskladitev vizumskega režima BiH-a z EU-jem. V BiH brez vizuma namreč lahko med drugim vstopijo tudi državljani Rusije, Turčije in Kitajske.

Predsednik entitete BiH-a Republike Srbske Milorad Dodik je na omrežju X že v torek zapisal, da usklajevanja z vizumskim režimom EU-ja ne bo in da se ne bodo odrekli prijateljem.

Severna Makedonija še čaka na začetek vsebinske faze pogajanj, pred čimer mora v svojo ustavo vpisati bolgarsko manjšino, kot se je zavezala, so danes spomnili v Bruslju.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je v odzivu na poročilo po poročanju makedonske tiskovne agencije Mia zagotovil, da država ne bo odstopila od reform. "Čeprav so državljani utrujeni od procesa in smo še vedno neupravičeno v čakalnici EU-ja, članstvo v Uniji ostaja naš edini strateški cilj," je izjavil.