Vlada je spremenila regulacijo cen električne energije za gospodinjstva ter jo podaljšala, tako da bodo novi pogoji veljali za obdobje od začetka novembra letos do konca februarja 2025, kar se pokriva z zvišanjem omrežnine v zimski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja.

Po novem bo cena regulirana za 100 odstotkov porabljene elektrike, medtem ko je trenutno regulirana za 90 odstotkov. Pri tem bo enotna zamejena cena znižana s sedanjih 98 evrov na 77 evrov na megavatno uro (MWh), je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Poleg tega se prispevek za obnovljive vire energije (OVE) ne bo spet uvedel 1. januarja, kot je bilo predvidoma, ampak šele 1. marca prihodnje leto. Zaradi blaženja visokih cen električne energije je namreč vlada plačevanje prispevka za gospodinjstva začasno ukinila junija 2022.

Za povprečnega gospodinjskega odjemalca bo tako končni račun po ocenah ministrstva za okolje, podnebje in energijo znašal 69,5 evra. Brez ukrepa bi bil končni račun za električno energijo za november za 34 odstotkov višji kot prejšnji mesec. Zaradi sprejetega ukrepa vlade pa bo višji za 15 odstotkov in bo tako skoraj enak kot pred spremembo načina obračunavanja omrežnine.

Do konca februarja bo tudi podaljšana uredba o nadomestilih dobaviteljem elektrike za kritje razlike med tržno in regulirano ceno, je dejal minister.

Sorodna novica Godina: Navedbe vlade so bile kot strela z jasnega

Omrežnina naj bi bila po navedbah agencije za gospodinjstva v povprečju nižja

Omrežnina se po novem sistemu obračunava od 1. oktobra dalje. Na Agenciji za energijo so sistem javno večkrat predstavili in poudarili, da bo skupen strošek omrežnine za povprečno gospodinjstvo na letni ravni nižji kot doslej. Bo pa omrežnina dražja v zimskih kot v poletnih mesecih, torej od novembra do vključno februarja. "Zdaj prihaja višja sezona, štirje meseci, ko bodo stroški za omrežnino res nekoliko višji, vendar ne, kot se je ponekod govorilo, v vrtoglavih zneskih. Povprečen gospodinjski odjemalec, ki je po pretekli metodi plačeval v povprečju približno 19 evrov na mesec, je oktobra dobil račun za 11 evrov. Za november pa bo plačal 28 evrov, torej približno 10 evrov več, kot je plačal lani novembra. Ampak takoj po februarju prihodnje leto nastopi spet nižja sezona, ko bodo stroški znova nižji," je v sredo za Odmeve pojasnila direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Golob: Preprečili smo dvig položnic

"Če je kdo pričakoval, da bomo dovolili, da bi se računi za ljudi povečali za 30 odstotkov, se moti. Danes je koalicija znova izpričala enotnost, in to je, da smo tu, da delamo v korist ljudi. S tem namenom je vlada sprejela sklepe o podaljšanju regulacije cen električne energije za prihodnje štiri mesece, da se prepreči, da bi dvig omrežnin vplival na končni strošek, ki ga imajo ljudje pri oskrbi z električno energijo," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal premier Robert Golob.

Dodal je, da je vlada z regulacijo cen elektrike preprečila "dvig položnic". "Ob tem pa bodo ljudje lahko na teh položnicah natančno videli, koliko bi bil njihov strošek višji – ker bo omrežnina dejansko bistveno višja, kot je danes," je dejal Golob. "Vsak bo lahko videl, koliko ga nov sistem omrežnine prizadene neposredno – vse, kar smo mi naredili, je, da se to ne bo poznalo v evrih, ampak samo na papirju."

Na vprašanje, zakaj se je vlada šele zdaj odločila za regulacijo cen elektrike, čeprav se nov sistem obračunavanja omrežnine pripravlja že dve leti, je Golob odgovoril, da "vlada nima popolnoma nobenih pristojnosti nad delovanjem Agencije za energijo" in da tudi ne more posegati v višino omrežnine.

Koalicija predlaga zamrznitev novega sistema obračunavanja omrežnine

Koalicija ob tem kljub vsemu predlaga, da odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor Agencijo za energijo pozove, da do nadaljnjega zamrzne izvajanje novega sistema obračuna omrežnine, dokler ne zagotovi natančne analize vplivov sprememb na gospodarstvo, gospodinjstva in širše socialno stanje državljanov. V zadnjih dneh je direktorica Agencije za energijo Duška Godina sicer že večkrat poudarila, da agencija ne bo več spreminjala in zamikala sistema obračuna omrežnine za električno energijo.

Čeprav naj bi bil po zagotovilih agencije strošek omrežnine po novem za gospodinjstva nižji, je koordinatorica Levice Asta Vrečko na novinarski konferenci dejala, da je vesela, da so se v koaliciji poenotili in "odločno nasprotovali dvigom, ki bi ljudi pahnili v energetsko revščino".

"Nisem strokovnjakinja za energetiko, kot ni večina državljanov in državljank. Če vzpostavi državna agencija neki sistem obračunavanja elektrike, omrežnine na način, ki ga nihče ne razume, razen tistih, ki so pač res strokovnjaki oziroma se bolj spoznajo na to, to verjetno ni dobro. Kot vlada nimamo pristojnosti nad delovanjem agencije, ne smemo vplivati na njene odločitve itd. Ampak agencija je državni organ, torej v službi ljudi. Njena naloga je, da pripravlja stvari tako, da so vsem razumljive, da so jasne, da so pregledne," je bila do načina, kako je Agencija za energijo doslej predstavljala nov sistem obračunavanja omrežnine, kritična Vrečko.

Omrežnina bi znala v povprečju biti dražja za bolj elektrificirana gospodinjstva s sončnimi elektrarnami, toplotnimi črpalkami in električnimi avtomobili. "Tisti, ki smo dali sončne panele na streho, bomo s to metodologijo na neki način oškodovani," pa je nov sistem obračunavanja omrežnine na novinarski konferenci komentiral minister za gospodarstvo in predsednik SD-ja Matjaž Han.

Han napovedal interventni zakon za gospodarstvo

Prav tako je pričakovati, da bo občutno več omrežnine pri stroških elektrike plačevala energetsko intenzivna industrija. "S prenovo obračuna obravnavamo prav stroškovni vidik, torej da vsak plača toliko stroškov, kolikor jih s svojim delovanjem omrežju povzroča. Zato bodo tisti, ki so do zdaj plačevali manj ali premalo, plačevali dejansko več, ampak na koncu bo plačal vsak toliko, kolikor mora," je glede višjih stroškov v panogah, ki porabijo več električne energije, v sredo za Odmeve dejala direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Ker bi nov obračun omrežnine povzročil občutno višje stroške delu gospodarstva, je Han napovedal interventni zakon, "ki bo omogočil, da bomo obdržali gospodarstvo konkurenčno". Predlog interventnega zakona naj bi tako že prihodnji teden v državnem zboru obravnaval odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor. "V teh mesecih smo se veliko pogovarjali z gospodarstvom, ki je opozarjalo na dvig omrežnin," je pojasnil Han in dodal, da bodo z interventnim zakonom "šli na roko gospodarstvu", kot pričakuje, bi ta lahko začel veljati že z januarjem prihodnje leto.

Na ponedeljkovi seji odbora bodo po Golobovih besedah skozi razpravo sklenili, ali je interventna zakonodaja nujna ali bo agencija vendarle prisluhnila argumentom javnosti in stroke.

Golob meni, da je metodologija obračunavanja omrežnine zastarela

Metodologija obračunavanja omrežnine je po premierjevem prepričanju škodljiva in zastarela glede na razvoj na področju energetike. Kot pravi Golob, temelji na času pred covidno in energetsko krizo in ne upošteva razvoja tehnologij. Treba jo je posodobiti, da bo ustrezala potrebam današnjega časa, je zatrdil.

Kot primer za neustreznost sistema je navedel, da npr. tudi poleti visoko omrežninsko tarifo uvaja sredi dneva, ko je sicer proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn največja in so na trgu viški elektrike. Obenem pa ljudi navaja k porabi elektrike ponoči, ko ni sonca. To je bila sicer v razpravah pred dokončno uvedbo novega sistema kritika na strani trgovcev z elektriko, natančneje največjega med njimi Gen-I.

Golob verjame, da bo agencija končno prisluhnila pozivom javnosti in stroke, sicer bo v njene pristojnosti, kot je dejal, posegla interventna zakonodaja. Na opazko, če izražene kritike na račun ravnanja agencije pomenijo tudi nezaupnico njenemu vodstvu, je premier poudaril, da vlada glede tega nima pristojnosti in da o tem ne razmišlja.