Vlada je sistemskemu operaterju elektroenergetskega omrežja (Eles) 12. decembra lani predlagala, da preveri ustreznost sistema novega obračunavanja omrežnine, ki uvaja pet časovnih blokov in dve sezoni, nižjo, ki traja od novembra do vključno februarja, in višjo.

V Elesu so z najnovejšimi merilnimi podatki, s katerimi razpolagajo, preverili, ali je trenutna razporeditev časovnih blokov, ki jih je prinesla nova omrežninska metodologija, najbolj optimalna glede na potrebe elektroenergetskega sistema. Preverili so tudi, kakšna razporeditev časovnih blokov bi bila za elektrooperaterje primernejša za obračunavanje omrežnine, predvsem glede na obremenjenost omrežja, v katero je bil v letih 2023 in 2024 priključen občuten delež obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn.

Pet časovnih blokov ne ustreza novostim, zaznanim v preteklem letu

Na podlagi podrobne analize podatkov so ugotovili, da predlagani časovni bloki v današnjih razmerah ne ustrezajo več povsem obremenjenosti, ki jo v zadnjem letu zaznavajo v elektroenergetskem sistemu.

Spremenjene razmere so po pojasnilih Elesa posledica intenzivne integracije sončnih elektrarn v zadnjem obdobju, te elektrarne pa imajo velik vpliv na obremenjenost. "Tega dejstva analize Agencije za energijo, ki so podlaga določitvi petih časovnih blokov, niso mogle zajeti, saj ne vključujejo najaktualnejših podatkov," so dodali v Elesu.

Na podlagi svojih podatkov tako v Elesu čez dan prepoznavajo tri različne tipe odjema, in sicer enega v nočnem času, drugega v jutranji in večerni konici ter tretjega v času največjega sončnega obsevanja. Te ugotovitve veljajo tako za višjo kot za nižjo sezono in tako za delovne kot za dela proste dni, čeprav je v dela prostih dneh jutranja in večerna konica manj izrazita.

Eles tako predlaga, da bi bilo med delavniki smiselno uvesti tri različne časovne bloke. Blok 1 bi bil v času jutranje in večerne konice, blok 2 v času manjše obremenitve sistema ter blok 3 v nočnem času. Tarifa v bloku 1 bi bila najvišja, tista v bloku 2 nekoliko nižja ter tista v bloku 3 najnižja.

Za dela proste dni bi uvedli le dva časovna bloka. V višji sezoni bi nastopil blok 2 v večerni in jutranji konici, medtem ko bi v času sončnega obsevanja in v nočnem času nastopil blok 3. V nižji sezoni pa so med dela prostimi dnevi obremenitve omrežja izredno nizke, zato bi v času večerne konice nastopil blok 2, medtem ko bi v preostalem času nastopil blok 3.

S stališča tarif po Elesovi oceni ni smiselno razlikovati med višjo in nižjo sezono, saj da za zdaj ni tehnologij, ki bi uporabnikom omogočale premik porabe med sezonami. "Zato je smiselno uporabnike čim bolj motivirati k premiku odjema znotraj dneva, kar naj bi bil tudi temeljni motiv same reforme. Trenutna razlika v ceni za uporabo omrežja med visoko in nizko sezono namreč uporabnikom daje zavajajoč signal, da znotraj dneva v nizki sezoni težav ni, kar pa ne drži," so zapisali v sistemskem operaterju.

MOPE: Očitke o političnih pritiskih odločno zavračamo

Nov način obračunavanja omrežnine je sicer tudi predmet spora med vlado in Agencijo za energijo. Premier Robert Golob je 23. decembra tako svet agencije kot direktorico Duško Godina pozval k odstopu. Iz petčlanskega sveta sta nato odstopila dva svetnika, Mitja Breznik in Sandi Šterpin. Golob je agencijo prav tako pozval, naj do današnjega dne nazaj uvede star način obračuna omrežnine, kot je veljal pred uveljavitvijo omenjene metodologije.

Na Agenciji za energijo menijo, da gre pri tem za nedopustne pritiske na regulativni organ in kršenje evropske direktive ter energetskega zakona. Evropska direktiva o skupnih pravilih notranjega trga električne energije namreč agenciji nalaga, da pri opravljanju svojih regulativnih nalog ne sprejema neposrednih navodil od nobene vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta. Lani sprejeti energetski zakon pa določa, da direktorica, člani sveta in zaposleni na agenciji pri svojem delu niso vezani na navodila ali usmeritve državnih organov. S tega vidika naj bi bila sporna že lanska prošnja ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) lani, naj agencija zamakne uvedbo novega načina obračunavanja omrežnine. Po novem sistemu naj bi omrežnino namreč začeli obračunavati že januarja lani, nato aprila, ne nazadnje pa je začel veljati s 1. oktobrom 2023, mesec pred začetkom tako imenovane višje sezone, ki traja štiri mesece.

Z MOPE-ja so za MMC danes odločno zavrnili očitke o nezakonitem političnem vmešavanju v Agencijo za energijo. "Neodvisnost in samostojnost regulatornega organa spoštujemo, a je hkrati treba spoštovati tudi, da vlada v skladu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. V ta namen izdaja predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države," so pojasnili.

Dodali so še, da mora vlada ščititi doslednost državnih politik, ki morajo biti usklajene z zakonodajo in različnimi državnimi strategijami. "Sprememba metodologije je povzročila veliko nezadovoljstva, prejeli smo zelo veliko pritožb državljanov in interesnih združenj, zaradi česar trenutno preučujemo, ali je sprejeta metodologija res skladna z veljavno zakonodajo," so pojasnili na MOPE-ju.

Na vprašanje, kako nameravajo ukrepati, ker agencija ni upoštevala poziva vlade, naj do današnjega dne sprejme akt, ki bo uvedel stari sistem obračunavanja omrežnine, pa so na MOPE-ju odgovorili, da o prihodnjih ukrepih vlade v tem trenutku še ne morejo govoriti.

Vlada med drugim meni, da obstoječa metodologija obračunavanja omrežnine ne zagotavlja ustreznega prehodnega obdobja za poslovne odjemalce in ne podpira naložb v zelene tehnologije pri gospodinjstvih, npr. montažo sončnih elektrarn.

"Številni posamezniki, ki so investirali v nove tehnološke rešitve, kot so sončne elektrarne, toplotne črpalke, električna vozila ali sistemi shranjevanja električne energije, so zaradi nove metodologije kaznovani z bistveno višjimi stroški omrežnine. Ta sprememba je bila uvedena brez ustreznega prehodnega obdobja in brez ustrezne postopne uveljavitve, kar ustvarja novo finančno breme za gospodinjstva, ki so se odločila za trajnostno naravnane energetske rešitve. Tudi poslovnim odjemalcem ni bilo zagotovljeno ustrezno prehodno obdobje za prilagoditev," so pojasnili v sporočilu za javnost.

Eles: Mervar podpira reformo, a se ni opredeljeval do samih tarif

V Elesu so v sporočilu za javnost ob tem spomnili, da je direktor Aleksander Mervar v preteklosti podpiral in še danes podpira omrežninsko reformo, saj že leta zagovarja stališče, da mora vsak uporabnik plačati toliko, kolikor obremenjuje elektroenergetsko omrežje. A obenem se po navedbah Elesa nikoli ni opredeljeval glede samih tarif.

Agencija za energijo je tarife določila za mesece oktober–december 2024 in za leto 2025, teh pa Mervar po Elesovih pojasnilih ni podpiral in se do njih ni javno opredeljeval. "Še zlasti ni soglašal z nizkimi tarifami za obračunsko moč in izrazito visokimi tarifami za porabljeno električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih in visokimi tarifami za moč in nizkimi za porabljeno električno energijo pri gospodinjskih odjemalcih," so dodali.

Ob tem so zatrdili, da Eles v času priprave metodologije ni bil pozvan, da predlaga oz. preveri primernost časovnih blokov. Je pa imel možnost sodelovati v javni razpravi.