Zunanja ministrica Tanja Fajon ukrajinsko prestolnico obiskuje tretjič v tem mandatu. Ob prvem obisku julija 2022 je v Kijevu zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije Ukrajini, tako pri spopadanju s posledicami ruske agresije kot na poti v EU, oktobra 2023 pa se je v Kijevu udeležila prvega zasedanja zunanjih ministrov članic EU-ja zunaj meja Unije.

Fajon je na plenarnem zasedanju s kolegi iz devetih držav med drugim govorila o nadaljnji podpori Ukrajini, prihodnosti in obnovi države ter iskanju rešitve za mir. Ministrica je Ukrajini ponudila tehnično podporo pri uresničevanju reform, ki so nujne na poti države v EU, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Ministri so sicer obsodili rusko agresijo na Ukrajino ter se zavzeli za pravičen in trajen mir. Pozno popoldne pa so se sestali tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predsednikom vlade Denisom Šmigaljem in predsednikom parlamenta Ruslanom Stefančukom. Fajon je v pogovorih med drugim poudarila tudi nujnost skupnih prizadevanj za spoštovanje mednarodnega prava in ustanovne listine ZN-a.

Ministrica se je dopoldne na štiri oči srečala z Andrijo Sibigo in med drugim še enkrat poudarila podporo Ukrajini ter potrdila zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti države v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Na dvostranskem srečanju sta ministra razpravljala tudi o možnostih za mir v Ukrajini, pri čemer je Fajon poudarila, da mir, svoboda in upanje v Ukrajini pomenijo tudi mir, svobodo in blaginjo za celotno Evropo.

Dodala je, da se morajo vse države vključno z Rusijo vzdržati groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti in suverenosti druge države in nimajo pravice ogrožati politične neodvisnosti katere koli države, vključno Ukrajine, je zunanje ministrstvo še zapisalo na omrežju X.

Fajon si je v Kijevu ogledala tudi tri nova vozila v pomoč za razminiranje, ki jih je ukrajinska služba za izredne razmere kupila s slovenskim prispevkom, pred tem pa oktobra lani še dve vozili. "S tremi novimi vozili bo vaša služba še bolje opremljena in bo lažje opravljala svoje naloge. Odstranjevanje min in razstreliva je bistveno za ukrajinsko obnovo in okrevanje," je dejala. Slovenija in Ukrajina sta julija lani prav tako sklenili sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori za deset let.

Slovenija sicer že od začetka invazije na Ukrajino februarja 2022 ostro obsoja rusko agresijo in poziva h končanju spopadov, kot članica EU-ja pa izvaja in podpira njene sankcije in ukrepe proti Rusiji. Ukrajini je doslej skozi različne mehanizme zagotovila 15,2 milijona evrov humanitarne in razvojne pomoči, v letu 2023 pa donirala še 1,5 milijona evrov v obliki proračunske podpore za humanitarno razminiranje, so navedli na ministrstvu.

Od začetka vojne Kijev obiskalo že več slovenskih politikov

Od začetka invazije je Ukrajino obiskalo že več slovenskih politikov. Nekdanji premier Janez Janša je bil marca 2022 skupaj s takratnim premierjem Poljske Mateuszem Morawieckim in češkim premierjem Petrom Fialo eden izmed treh tujih voditeljev, ki so po začetku vojne obiskali ukrajinsko prestolnico.

Kijev je nato konec julija 2022 obiskala Fajon, še istega leta pa je sledil obisk nekdanjega obrambnega ministra Marjana Šarca. Marca 2023 je v Ukrajino odpotoval tudi premier Robert Golob, nazadnje pa je Kijev obiskala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ko je konec junija lani z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim govorila o poti do miru.