Vladimir Putin. Foto: Reuters
Vladimir Putin. Foto: Reuters

Putin je čestital novoizvoljenemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in ob tem dejal, da je odprt za pogovore o vojni v Ukrajini, pri čemer upa, da bo dogovor glede konflikta zagotovil trajen mir, ki bo temeljil na legitimnih interesih vseh ljudi.

"Tudi z novo ameriško administracijo smo odprti za dialog o ukrajinskem konfliktu," je Putin dejal v televizijskem nagovoru in Trumpu čestital ob prihajajoči inavguraciji. Prepričan je, da bi moral vsak dogovor glede Ukrajine zagotoviti "trajni mir, ki temelji na spoštovanju legitimnih interesov vseh ljudi". "Seveda se bomo borili za interese Rusije, za interese ruskega ljudstva," je še dodal.

Trump je že na začetku meseca izjavil, da se želi Putin sestati z njim in da poteka priprava na srečanje. Iz Kremlja so kmalu zatem potrdili, da se je Putin pripravljen sestati s Trumpom, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dodal, da je Moskva pripravljena proučiti Trumpove ideje za končanje vojne v Ukrajini.

Med volilno kampanjo je Trump večkrat hvalil svoje odnose s Putinom in trdil, da lahko konča vojno v Ukrajini v 24 urah, čeprav nikoli ni pojasnil podrobnosti. V preteklosti je bil tudi kritičen do obsežne vojaške pomoči, ki jo Washington namenja Kijevu. ZDA so namreč od februarja 2022 zagotovile Ukrajini vojaško pomoč v vrednosti več kot 65 milijard dolarjev.

Opozorilo iz Pariza

Evropa in z njo Francija bosta nadvladani in potisnjeni na obrobje, če ne bosta ukrepali ob napovedanih politikah novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, je pred Trumpovo inavguracijo dejal francoski premier Bayrou.

"ZDA so se z inavguracijo predsednika odločile za politike, ki so neverjetne gospodovalne (...). Če ne bomo storili ničesar, bo naša usoda preprosta. Nadvladali nas bodo, strli in potisnili na obrobje. Kaj se bo zgodilo, je odvisno od nas, Francozov in Evropejcev," je dejal francoski premier v mestu Pau na jugozahodu Francije, kjer je še vedno tudi župan.

Francois Bayrou. Foto: Reuters
Francois Bayrou. Foto: Reuters

Bayrou je opozoril na napovedane Trumpove politike glede dolarja, industrije in naložb ter pri tem omenil tudi "moč Kitajske". Stališče Pariza do odnosov z ZDA je sicer znano – predsednik države Emmanuel Macron je že pred predsedniškimi volitvami v ZDA poudarjal, da mora Evropa pridobiti strateško avtonomijo in zmanjšati svojo odvisnost od ZDA, zlasti na obrambnem področju.

Ne Bayrou ne Macron se današnje inavguracije v Washingtonu ne bosta udeležila – na inavguracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika so v skladu z ustaljeno prakso uradno povabljeni le veleposlaniki, akreditirani v ZDA, ne pa tudi voditelji držav. Trump je kljub temu na današnjo slovesnost povabil več voditeljev in drugih politikov, med njimi vodjo francoske skrajno desne stranke. Ponovno zavzetje Erica Zemmourja, ki je na predsedniških volitvah leta 2022 osvojil sedem odstotkov glasov. Pridružila se mu bo poslanka v Evropskem parlamentu Sarah Knafo, ki je njegova partnerica.

Strah v Berlinu

Čeprav je nemški kancler Olaf Scholz pred inavguracijo novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa znova poudaril pomen tesnega sodelovanja in močnih zavezništev z ZDA, pa Berlin vseeno prežema strah zaradi Trumpa.

Glede na zaupno diplomatsko gradivo, ki ga je v nedeljo razkril nemški časopis Bild, je nemški veleposlanik v ZDA Andreas Michaelis kritičen do Trumpove "strategije vnašanja razdora", s katero naj bi na novo definiral ustavni red. Opozoril je, da bi to lahko oslabilo demokracijo v ZDA.

Srečanje Trumpa s Scholzem leta 2017, ko je bil nemški kancler še župan Hamburga. Foto: EPA
Srečanje Trumpa s Scholzem leta 2017, ko je bil nemški kancler še župan Hamburga. Foto: EPA

Michaelis, ki na Trumpovi inavguraciji zastopa nemško vlado, je v depeši zunanjemu ministrstvu v Berlinu prejšnji torek zapisal, da Trumpa vidi kot človeka, ki ga vodi želja po maščevanju. Trumpov cilj je po njegovem mnenju kar največja koncentracija pristojnosti v rokah predsednika ZDA v škodo kongresa in zveznih držav. To bi precej spodkopalo temeljna demokratična načela ZDA, je nemški veleposlanik še zapisal v depeši, ki jo omenja Bild.

Zunanja ministrica Annalena Baerbock je potrdila obstoj depeše. "Veleposlaništva seveda pišejo poročila, to je njihova naloga, zlasti ob zamenjavi vlade, da vemo, kaj lahko pričakujemo," je dejala za televizijo ZDF. Dodala je, da je Trump že napovedal, kaj namerava storiti, in na to se je treba pripraviti.

Scholz je v mnenjskem prispevku v današnji izdaji nemškega časopisa Rheinische Post poudaril, da čezatlantski odnosi ostajajo ključni tako za Nemčijo kot za Evropo. Po njegovih besedah so ZDA igrale pomembno vlogo pri razvoju demokracije v Zahodni Nemčiji, zveza Nato pa je porok evropske varnosti. "Zato potrebujemo stabilne odnose z ZDA," je zapisal.

V času, ko se je Trump pripravljal na današnjo prisego na položaj, je Scholz omenil tudi gospodarsko težo EU-ja kot skupnosti več kot 400 milijonov ljudi. Zaradi nedavnih Trumpovih izjav o ozemeljskih zahtevah glede Grenlandije, Kanade in Panamskega prekopa pa je Scholz poudaril, da je načelo nedotakljivosti meja univerzalno.

Nemški kancler je še razkril, da je imel s Trumpom dva telefonska pogovora, ki ju je opisal kot zelo prijateljska in dobra.

"Trajna moč čezatlantskega partnerstva"

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta ob čestitki Trumpu poudarila, da se EU veseli tesnega sodelovanja z novimi ameriškimi oblastmi pri reševanju svetovnih izzivov. Prepričana sta, da lahko skupaj dosežemo večjo blaginjo in okrepimo varnost. "V tem je trajna moč čezatlantskega partnerstva," sta zapisala na omrežju X.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je napovedal, da bo Severnoatlantsko zavezništvo povečalo izdatke za obrambo in proizvodnjo, potem ko je Donald Trump znova postal predsednik ZDA. "S predsednikom Trumpom znova na položaju bomo pospešili izdatke za obrambo in proizvodnjo," je zapisal na omrežju X.

Zelenski: Priložnost za pravičen mir

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je čestital Donaldu Trumpu ob inavguraciji in pozdravil možnost za pravičen mir v Ukrajini z njegovo vrnitvijo v Belo hišo. "Danes je dan sprememb in upanja za rešitev številnih problemov, vključno s svetovnimi izzivi. Predsednik Trump je vedno odločen in politika miru s pomočjo moči, ki jo je napovedal, je priložnost za okrepitev ameriškega vodstva ter doseganje dolgoročnega in pravičnega miru, kar je glavna prednostna naloga," je Zelenski zapisal na omrežju X.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob čestitki Trumpu dejal, da so "najboljši dnevi našega zavezništva še pred nami". Pohvalil je Trumpovo proizraelsko politiko v njegovem prvem mandatu in dodal, da bodo s skupnimi močmi "ponovno dvignili ameriško-izraelsko zavezništvo na še višjo raven" ter porazili os zla na Bližnjem vzhodu, ki jo vodi Iran.

Kanadski premier Justin Trudeau je v čestitki poudaril, da sta ZDA in Kanada kot sosednji državi najmočnejši, ko sodelujeta med seboj. Izrazil je tudi prepričanje, da sta "najuspešnejše gospodarsko partnerstvo na svetu".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan si medtem želi, da bi Trumpov drugi mandat prinesel dobro vsemu človeštvu. "Ker je Trump večkrat rekel, da bo končal rusko-ukrajinsko vojno, bomo kot Turčija v zvezi s tem naredili vse, kar je treba. To vprašanje moramo rešiti čim prej," je še dejal Erdogan.

Trumpu je v zapisu na omrežju X čestital tudi indijski premier Narendra Modi, ki se veseli prihodnjega sodelovanja v korist obeh držav.