Ker naj bi bili v poročilu tajni podatki, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič predlagala preložitev zadeve, a bila pri tem neuspešna. Predsednik preiskovalne komisije Aleš Rezar (Svoboda) je namreč zagotovil, da to ne drži. Tako je proti preložitvi glasovalo 32, podprlo pa jo je 22 poslancev.

Poslanci danes razpravljajo le o javnem delu poročila, v četrtek pa še o tajnem delu. Zatem bodo tudi glasovali o predlaganih sklepih Rezarjeve komisije, pri čemer še ni povsem jasno, kako bodo glasovali v koalicijskih SD-ju in Levici.

Kaj pravi vmesno poročilo?

Preiskovalna komisija DZ-ja pod vodstvom Rezarja (Svoboda) v vmesnem poročilu ugotavlja, da izjave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava, da naj bi predsednik vlade Robert Golob vplival na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in datum aretacije ruskih vohunov, ne držijo.

Pri premierju Golobu motiva za prestavitev aretacije ruskih vohunov namreč niso ugotovili, pri Bobnar in Lindavu pa, da motiv obstaja in da je med drugim maščevalne narave. Komisija je poleg maščevanja ugotovila, da pri obeh obstaja tudi motiv politične diskreditacije premierja ali celo vplivanje na potek sojenja ruskima vohunoma, je navedel Rezar.

V opoziciji so vmesno poročilo pospremili s komentarjem, da je pomanjkljivo in namenjeno le razbremenitvi premierja Goloba, ki ga v preiskavi niti niso zaslišali.

Sova je po ugotovitvah preiskovalcev premierja Goloba z delovanjem ruskih vohunov ustno seznanila 8. novembra 2022, a predsednik vlade tedaj ni bil seznanjen z dnem aretacije in podrobnostmi te operacije. Informacije o tem je prejel 6. decembra, dan po aretaciji, ko je Sova s tem seznanila celotni politični vrh.

V vmesnem času dokumentacijskih sledi o drugih oblikah komunikacije, povezanih s tem primerom, med premierjem Golobom in direktorjem Sove Joškom Kadivnikom ni bilo. Tako tudi ni bilo mogoče izvajati političnega pritiska, je ena izmed ugotovitev komisije, ki v poročilu poudarja tudi, da je povsem nemogoče, da bi premier politično lahko vplival, da bi tuja partnerska agencija, ki je sodelovala s Sovo, spreminjala načrt operativne izvedbe. "Trditev, da je mogoče vplivati na domačo in tujo agencijo istočasno in spremeniti njuno operativno delo, je nesmiselna in tudi nedokazana," navaja poročilo.

Preiskovalna komisija tudi ugotavlja, da se datum aretacije ni nikoli spreminjal, 28. november pa je bil v akcijskem načrtu Sove zapisan kot orientacijski dan predvidene aretacije. Akcijski načrt po navedbah iz poročila prinaša zgolj časovno zaporedje procesov obveščevalnega dela. V konkretnem primeru sta bila tako 28. novembra izvršen nadzor in pridobitev zadnjih, ključnih informacij, ki so bile pogoj za izvedbo operacije 5. decembra.

Motiv, da naj bi predsednik vlade zahteval menjavo datuma, da ta ne bo zasenčil poreferendumskega ponedeljka, se je po ugotovitvah komisije izkazal za nesmiselnega. Kot podkrepitev takšne ugotovitve je v poročilu izpostavljeno, da Sova operativne akcije ne bi končala z obveščanjem javnosti, saj bi bilo to neposredno v nasprotju z metodologijo obveščevalnega dela.

Komisija navaja še, da sta trditvi Tatjane Bobnar in Lindava povečali izpostavljenost Slovenije hibridnim grožnjam. Njune trditve, ki so z zaprte seje komisije prešle v javnost, so ruskim obveščevalnim službam razkrile, da aretacija ni bila naključna in da je Sova prepoznala vzorec komuniciranja. To je z veliko verjetnostjo pomenilo, da se je spremenil vzorec komuniciranja ruskih obveščevalcev, izhaja iz poročila.

Ugotovitve javnega dela poročila se sicer nanašajo le na aretacijo ruskih vohunov. Z izjemo pričanj Tatjane Bobnar, Lindava, direktorja Sove Kadivnika in direktorja NPU-ja Darka Muženiča pa preostalih pričanj, ki jih je komisija izvedla do priprave poročila, in tem, ki jih je preiskovala, ne zajema.

Sorodna novica Lindav o vmesnem poročilu Rezarjeve komisije: Objavljeni so podatki z zaprtega dela seje

Domnevni tajni podatki in neuspešna preložitev zadeve

V intervjuju za MMC je Boštjan Lindav včeraj zatrdil, da v vmesnem poročilu dejansko so tajni podatki, saj razkriva, kar je povedal na zaprtem delu seje zunaj oči in ušes javnosti.

"Vsako tako obvestilo, ali je resnično ali ni resnično, je treba jemati resno. Po zakonu o tajnih podatkih je predstojnik organa, če je obveščen o tem, dolžan storiti vse potrebno, da se okoliščine razjasnijo," je v izjavi ob robu seje svojo odločitev pojasnila Klakočar Zupančič. Ali dejansko gre za tajne podatke, pa lahko po njenih besedah preveri le pristojni organ, torej inšpekcija, a mora dobiti uradno pobudo, da začne postopek.

Sama kot predsednica pa ni tista, ki bi ugotavljala resničnost teh navedb ali preverjala obstoj podlag zanje, je dodala. O tem, za natančno kateri tajni podatek v vmesnem poročilu naj bi šlo, pa je Klakočar Zupančič dejala še, da o tem ne bo govorila, ker nima dovolj podatkov o tem.

Predlog predsednice DZ-ja so podprli tudi v opozicijskih SDS-u in NSi-ju ter samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek. "Poročilo je zelo kompleksno in vsebuje marsikaj," je poudarila članica preiskovalne komisije in poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič. V izjavi ob robu seje je pojasnila še, da je predsednico DZ-ja seznanila ona, da bi ohranila ugled komisije in DZ-ja ter da sama ne bi sodelovala pri morebitni izdaji tajnih podatkov. "Tisti, ki so glasovali, da bomo poročilo obravnavali naprej, so seveda sprejeli tudi tveganje, da bodo sodelovali pri izdaji tajnih podatkov. Gospod Rezar pa je, kot ste slišali, sam osebno nase prevzel vso krivdo, zato mislim, da je zelo prav, da obstajajo magnetogrami, lahko, da bo marsikomu še magnetogram današnje seje prišel zelo prav," je pripomnila.

Zagovornik: To je politični linč

Odvetnik Tatjane Bobnar Luka Švab trdi, da navedbe iz vmesnega poročila komisije DZ-ja, ki preiskuje sume vmešavanja politike v policijo, ne vzdržijo resne presoje. Njegov namen je "politični linč ad personam, kot mu še nismo bili priča", je zapisal ob današnji obravnavi poročila v DZ-ju.

V odvetniški pisarni Švab in Štepec vse očitke, uperjene proti Bobnar, zavračajo. Poudarjajo, da je z vso dolžno skrbnostjo o tej temi pričala na zaprti seji komisije, na to opozorila poslance in o tem sama javno nikoli ni govorila. "Kako je ta vsebina prišla v javnost, ni vprašanje zanjo," meni Luka Švab.

Očitki, da je ogrozila nacionalne interese, so "do konca zavržni in neutemeljeni", pravi. "O tej temi je vsebinsko povedala mnogo manj, kot je zdaj zapisano v vmesnem poročilu, ki je javno dostopno. Zato je absurd še toliko večji," je navedel Švab.

Njihova zloraba gre celo tako daleč, da v predlaganih sklepih "že kar naročajo neodvisnemu državnemu organu, da moji stranki v postopku, ki bi šele sledil, vzamejo dostop do tajnih podatkov (...) Bobnar in Lindav sta manipulacij in obtoževanj brez osnove deležna že ves čas," je dodal. Komisiji očita tudi, da že ves čas svojega dela krši pravice Tatjane Bobnar.

Po njegovem mnenju ni naključje, da se to dogaja pod vodstvom poslanca Gibanja Svoboda, ki brani lik svojega predsednika stranke. "In dejansko gre vse v smeri kaznovanja in diskreditacije Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava samo zato, ker sta si, na podlagi zakona, upala opozoriti na nepravilnosti in sume nezakonitega ravnanja." Policija pa je po koncu predkazenskega postopka zaradi utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, podala zoper predsednika vlade kazensko ovadbo, je spomnil.

"Več kot očitno je, da pri tem niti slučajno ne gre za objektivno ugotavljanje dejanskega stanja in odkrivanje resnice, dejansko stanje je bilo, očitno naklepno, nepopolno in zavajajoče ugotovljeno ter je daleč od resnice," je bil oster Švab.

Lindav: To je politična likvidacija

Lindav je v odzivu na dogajanje v DZ-ju zapisal, da je z začudenjem opazoval, "s kakšno lahkoto poslanci Gibanja Svoboda operirajo s tajnimi podatki in to v neposrednem televizijskem prenosu". "Pri tem sta brez dvoma prednjačila predsednik komisije Aleš Rezar, ki je večkrat pojasnjeval taktiko in metodiko dela obveščevalnih služb in konstantno navajal podatke iz tajnega dela seje, ter poslanec Teodor Uranič, ki je med drugim praktično citiral mojo navedbo iz zaprtega dela seje. Verjamem, da bodo pristojni državni organi postopali v skladu s svojimi pristojnostmi," je navedel Lindav.

Glede očitkov, ki so leteli nanj, je dejal, da zbiranje dokazov ni naloga priče, temveč naloga in odgovornost predsednika komisije. "In te svoje naloge predsednik ni opravil, ker je več kot očitno niti ni želel," meni.

Tudi po njegovih besedah je javnost priča "politični likvidaciji dveh posameznikov, ki sta upala govoriti o sumih zlorabe oblasti, kakršni še nismo bili priča v času samostojne države".

Mnenja poslancev

V poslanski skupini SDS-a ostro nasprotujejo glavnim ugotovitvam in predlaganim sklepom iz vmesnega poročila preiskovalne komisije, je poudaril poslanec Andrej Kosi. Naštel je več navedb iz poročila, ki po mnenju SDS-a ne držijo, poročilo je označil tudi za pomanjkljivo, kar je med drugim utemeljil s tem, da komisija ni zaslišala ključne priče v tej zadevi, premierja Goloba.

"V poslanski skupini SDS-a tako delovanje komisije obravnavamo kot še eno farso golobistov," je poudaril Kosi. V SDS-u dvomijo o kompetentnosti predsednika preiskovalne komisije in poslanca Svobode Rezarja, saj menijo, da je zavestno deloval v smeri, da zaščiti predsednika Svobode in premierja Goloba ter očrni nekdanjo notranjo ministrico Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Lindava.

Da bi bilo vmesno poročilo verodostojno, bi morala preiskovalna komisija zaslišati predsednika vlade, je v predstavitvi stališč poslanske skupine NSi-ja poudarila poslanka Vida Čadonič Špelič. Poročilo je neutemeljeno in napisano s ciljem oprati krivde predsednika vlade, po drugi strani pa še enkrat diskreditirati Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava, je poudarila.

Znova je opozorila, da je bil direktor Sove Joško Kadivnik okužena priča, saj mu je nekdanji predsednik preiskovalne komisije pred pričanjem poslal prepis zvočnega zapisa zaslišanja Bobnar in Lindava iz zaprtega dela seje. Napovedala je, da bodo v NSi-ju vse sklepe preiskovalne komisije zavrnili, saj so politično motivirani in segajo v osebne človeške pravice določenih ljudi.

V razpravi so poslanci opozicije preiskovalni komisiji očitali, da za vsako ceno brani premierja. Medtem v Svobodi navedbe Lindava in Bobnar o vmešavanju Goloba v datum aretacije ruskih vohunov označujejo za neresnične, poudarjajo tudi, da je cilj politična diskreditacija predsednika vlade od nekdanje ministrice za notranje zadeve Bobnar. Poslanci Levice in SD-ja v današnji razpravi niso sodelovali.

Po oceni Branka Zlobka (Svoboda) je bila akcija prijetja ruskih vohunov zakonita in strokovna. Opozoril je, da so bile v izvedbo aretacije vključene tudi varnostne agencije drugih držav, zato je po njegovem mnenju "smešno trditi, da bi nekdo odredil, da se datum spremeni, ob tem, ko vsi drugi okrog čakajo".

Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek pa je poudarila, da je veliko stvari v vmesnem poročilu nenavadnih. Na primer, kako je lahko Tatjana Bobnar izdala strogo zaupne podatke, če je sama zahtevala zaprtje svojega zaslišanja, je poudarila. "Za Boštjana Lindava zahtevate, da ga ovadimo zaradi krivega pričanja, pri čemer poročilo o ničemer zares ne postreže z utemeljenimi dokazi, na katerih je mogoče sklepati, da je res govoril neresnice," je navedla med drugim.

Po oceni Jožefa Horvata (NSi) je preiskovalna komisija oprala krivde predsednika vlade, "ne da bi ga sploh zaslišala". Andrej Poglajen (SDS) pa je Rezarju med drugim očital, da članom preiskovalne komisije ni dal na voljo dovolj časa za obravnavo poročila, ki je bilo obsežno več sto strani, kar po njegovem mnenju nakazuje, da je želel nekatere stvari pomesti pod preprogo.

Obravnavo vmesnega poročila bodo poslanci nadaljevali v četrtek, ko bodo za zaprtimi vrati razpravljali še o tajnem delu poročila, nato pa o njem tudi glasovali.

Zadržki SD-ja in Levice

Zadržke naj bi imeli tudi v koalicijskih SD-ju in Levici, predvsem do dveh izmed predlaganih sklepov, in sicer da DZ preiskovalni komisiji naloži, naj Lindava zaradi suma krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona, organu, pristojnemu za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, pa sprožitev postopka varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov Bobnarjevi zaradi "utemeljenega dvoma o zanesljivosti in lojalnosti".

Med predlogi sklepov pa je tudi, da DZ ugotovi, da so premier Golob, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor NPU-ja Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih vohunov in izgonu ruskega diplomata delovali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno. Nadalje komisija predlaga še, naj DZ ugotovi, da sta Bobnar in Lindav v svojem pričanju z "navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev" osebne, politične in karierne interese postavila pred nacionalne.

Obravnavo vmesnega poročila bodo poslanci nadaljevali v četrtek, ko bodo za zaprtimi vrati razpravljali še o tajnem delu poročila, nato pa o njem tudi glasovali.