Kitajska je bila vedno prepričana, da "v trgovinskih in carinskih vojnah ni zmagovalcev", je odzivu na uvedbo ameriških carin dejala predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

Po prepričanju Pekinga poteze ZDA predstavljajo resno kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO), resno škodijo multilateralnemu trgovinskemu sistemu in ne prispevajo k reševanju težave, njene besede povzema AFP. "Kitajska bo obenem sprejela vse potrebne ukrepe, da zaščiti svoje legitimne pravice in interese," je povedala.

Po poročanju AFP-ja je Kitajska vodilna svetovna proizvajalka jekla, vendar ni glavna izvoznica tega izdelka v ZDA.

Albanese: Carine so "popolnoma neupravičene"

Vlada Združenega kraljestva je medtem izrazila razočaranje nad uvedbo ameriških carin, se pa še ni odločila za protiukrepe. "Še naprej bom tesno in produktivno sodeloval z ZDA in se zavzemal za poslovne interese Združenega kraljestva," je v izjavi zatrdil minister za gospodarstvo in trgovino Jonathan Reynolds. "Na mizi bomo imeli vse možnosti in ne bomo oklevali z odzivom, ki bo v nacionalnem interesu," je še dejal.

Reynolds je obenem dejal, da je Združeno kraljestvo osredinjeno na pragmatičen pristop in hitra pogajanja o širšem gospodarskem sporazumu z ZDA za odpravo dodatnih carin, kar bo po njegovih besedah koristilo britanskim podjetjem in tamkajšnjemu gospodarstvu, poroča AFP.

Avstralski premier Anthony Albanese je nove carine označil za "popolnoma neupravičene". Kljub temu se Avstralija vsaj za zdaj še ne bo odločila za uvedbo protiukrepov. "Carine in vse večje trgovinske napetosti so oblika gospodarskega samopoškodovanja ter recept za počasnejšo rast in višjo inflacijo," je ocenil Albanese.

Albanese je sicer februarja po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom namignil, da bi bila lahko Avstralija ena izmed redkih držav, ki si bo zagotovila izjemo pri ameriški uvedbi carin na aluminij in jeklo, navaja AFP.

Tudi v Tokiu so si obetali, da bodo umeščeni med izjeme. Japonski minister za gospodarstvo trgovino in industrijo Jodži Muto je ta teden dejal, da je predstavnike ameriške vlade pozval, naj Japonsko izvzamejo iz carin na kovine in vozila.

"Med ministrovim obiskom v ZDA je Washington izrazil stališče, da so odnosi z Japonsko zanj prednostna naloga ter da ceni japonske naložbe v ZDA in vlogo, ki jo ima Japonska v ameriškem gospodarstvu," je v današnjem odzivu dejal predstavnik japonske vlade Jošimasa Hajaši.

"Obžalovanja vredno je, da Japonska ni bila izključena iz uvedbe dodatnih carin," je Hajaši povedal predstavnikom medijem.

Tako kot v Canberri se tudi v Tokiu za zdaj še niso odločili za protiukrepe. Hajaši je medijem pojasnil, da se bodo Japonska in ZDA še naprej pogovarjale o podrobnostih danes uvedenih dajatev.

EU uvaja protiukrepe 1. aprila

Za protiukrepe pa se je na drugi strani že odločila Evropska unija, saj je v odziv na uvedbo carin na aluminij in jeklo sprožila protiukrepe, ki bodo prizadeli uvoz ameriškega blaga v vrednosti okoli 26 milijard evrov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem danes izrazila obžalovanje in napovedala, da bo EU protiukrepe uvedel postopoma, prvi del bo začel veljati 1. aprila, v celoti pa bodo začeli veljati 13. aprila.

"Evropska unija mora ukrepati za zaščito potrošnikov in podjetij. Protiukrepi, ki jih sprejemamo danes, so močni, a sorazmerni. Medtem ko ZDA uvajajo carine, vredne 28 milijard dolarjev, se mi odzivamo s protiukrepi, vrednimi 26 milijard evrov, torej z enakim obsegom," je v odzivu na uvedbo ameriških carin na uvoz aluminija in jekla dejala predsednica Evropske komisije von der Leyen.

Kot so navedli na komisiji, bodo 1. aprila znova začeli veljati carinski protiukrepi iz let 2018 in 2020, ki jih je EU uvedel oziroma napovedal v okviru trgovinskega spora v času prvega predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Po dogovoru z ZDA jih je začasno ustavila do 31. marca letos.

Ti ukrepi med drugim vključujejo carine na uvoz kavbojk, viskija Bourbon, tobaka, koruze in riža iz ZDA v skupni vrednosti 4,5 milijarde evrov. Večinoma bodo veljale 25-odstotne carine, za določeno blago pa 50-odstotne.

Sorodna novica V veljavi so 25-odstotne ameriške carine na jeklo in aluminij

Sredi aprila pa bodo – po posvetovanjih z državami članicami in deležniki – začeli veljati še dodatni ukrepi. Komisija predlaga uvedbo carin na določene industrijske izdelke, kot so izdelki iz jekla in aluminija, tekstil, usnjeni in leseni izdelki ter gospodinjski aparati. Predlaga tudi uvedbo carin na določene kmetijske izdelke, kot so perutnina, govedina, jajca, mlečni izdelki, sladkor in zelenjava.

Predlagani seznam vključuje uvoz, vreden nekaj čez 21 milijard evrov, pri čemer viri pri EU-ju pričakujejo, da bo končni seznam obsegal uvoz za okoli 18 milijard evrov.

Končni seznam bo Unija določila po posvetovanjih z državami članicami in drugimi deležniki, ki bodo trajala dva tedna. Nato bo dokončala predlog pravne podlage za carine, o katerem bodo države članice odločale v okviru postopka komitologije. Ta predvideva, da komisija akta ne sme sprejeti, če proti glasuje kvalificirana večina držav članic, tj. 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vseh prebivalcev EU-ja.

Von der Leyen je poudarila, da EU ostaja odprt za pogajanja. Meni, da uvajanje carin v času geopolitičnih in gospodarskih negotovosti ni v interesu nobene strani. Komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča je pooblastila, da v pogovorih z ZDA poišče boljše rešitve.

"Motnjam, ki jih prinašajo carine, se je mogoče izogniti, če bo ameriška administracija sprejela našo ponujeno roko in delala z nami, da bi dosegli dogovor. Pod vodstvom predsednice sem se pripravljen pogajati in se dogovoriti," je povedal Šefčovič.