Športni direktor Dallasa je na začetku februarja s šokantno potezo na glavo obrnil Ligo NBA, spremenil razmerja sil v najmočnejši ligi na svetu, na kocko postavil svojo prihodnost, predvsem pa razjezil in užalostil tako Luko Dončića kot številne navijače Dallasa. Najbolj šokantno je, da ni nihče v vodstvenih strukturah Mavericksov (vsaj med tistimi, ki imajo moč) pričakoval tako negativnega odziva. Pozornost navijačev je tista, ki omogoča, da se bogato kolesje vrhunskega športa sploh lahko vrti.

Sorodna novica Pogovori o menjavi Dončića potekali mesec dni

Nico Harrison se je skupaj z Jasonom Kiddom le nekaj ur po objavi novice (in nekaj ur pred prvo naslednjo tekmo, ko so Mavsi gostovali v Clevelandu) prvič javno oglasil. Poleg neuspešnih poskusov duhovičenja in sejanja dvoma o Dončićevi profesionalnosti je v zavesti najbolj ostal Harrisonov argument, da "obramba osvaja prvenstva."

Dallas je menjavo komuniciral izrazito neprepričljivo in nerodno, naš redni analitik v podkastu SOS-odmev Iztok Franko (ki delovanje tega kluba pozna res dobro) je večkrat komentiral, da je bila "menjava brez kančka empatije." V mislih je imel seveda Dončića, sam lahko dodam tudi brez misli in pomena navijačev.

Dallasu so se zgodili navijači, ki so le stežka sprejeli slovo mladega zvezdnika, ki naj bi bil še desetletje srce in duša ekipe, jedro, okoli katerega naj bi se vse vrtelo, temu pa naj bi sledil tudi rezultat. Kot so bili priča v primeru Dirka Nowitzkega. "Odpustite Nica," tako ni odmevalo le na tekmah košarkarjev Dallasa, ampak tudi hokejistov, ki igrajo v isti dvorani.

Presenečeni Harrison se je tako umaknil, ni se odzival na povabila za intervjuje, domače tekme je raje spremljal iz tunela, kar pa gotovo ni preprečilo, da ne bi slišal številnih žvižgov, ki so mu bili namenjeni. Seveda pa je popolnoma drugo vprašanje, ali jih je tudi razumel.

Sorodna novica Harrison vztraja: Ne obžalujem menjave Dončića

Bil sem presenečen, ko sem v torek prebral, da je povabil peščico novinarjev, s katerimi se je pogovoril pred začetkom kvalifikacij za končnico. Dallas se bo tja uvrstil, če bo po vrsti v gosteh premagal tako Sacramento kot Memphis. Brez dvoma pa nisem bil presenečen, ko sem bral novinarska poročila tega srečanja (v branje priporočam vsaj zapis Bena Swangerja iz D Magazina).

V enournem srečanju (Swanger navaja 56 minut in 57 sekund) je Harrison ponovil rdečo nit iz edinega prejšnjega javnega nastopa v Clevelandu − obramba osvaja naslove (novinarji, ki so se srečanja udeležili, so se vsi po vrsti sarkastično šalili, da so nehali šteti, kolikokrat je športni direktor uporabil ta stavek). Vse to me pravzaprav ne preseneča. Beseda, ki jo je ponavljal kot lajno, ima res pomembno vrednost − obramba. Le da sam nimam v mislih pomembnega dela košarkarske igre, ampak psihološki proces.

Obrambni mehanizmi so nezavedni psihološki mehanizmi, ki jih posameznik uporablja za zaščito pred tesnobo, stresom ali občutki ogroženosti. Posameznik z njimi skuša ublažiti notranje konflikte ali zunanje pritiske. Vsi mehanizmi niso slabi (humor, altruizem, pričakovanje ...), pretirana uporaba nekaterih pa vodijo v izkrivljanje resničnosti ali preusmerjajo čustva.

Naj navedem le nekaj primerov, ki jih na podlagi javnih zapisov, lahko zasledimo pri Harrisonu.

1. Racionalizacija
Gre za uporabo logičnih, a napačnih razlag za opravičevanje neprijetnih dejanj ali občutkov (učenec se ni učil, dobil je slabo oceno, nato pa rekel, da so bila vprašanja tako ali tako preveč težka in tudi v primeru učenja ne bi dobil pozitivne ocene).

V našem primeru gre za Harrisonovo stalno misel, na katero je fiksiran, da obramba osvaja prvenstva. Pri tem je pozabil, da je Dončić (kljub poškodbam) Dallas že pripeljal v finale, da je Anthony Davis (ki naj bi prinesel naslove) občutno starejši in nagnjen k poškodbam; da je bila menjava "poštena". Ravno to je v zgoraj omenjenem srečanju z mediji opozoril novinar ESPN-a Tim MacMahon, ki je direktorja vprašal, zakaj Dallas z Dončićem ni najprej podpisal supermaksimalne pogodbe, nato pa v "odprti dražbi" skušal v zameno dobiti čim več. Harrison je krajši dialog končal z izjavo "Strinjava se, da se ne strinjava." To lahko pripišem še eni psihološki reakciji, ko je človek v stiski: na to reagira z bojem ali begom. Jasno je, kam konvergira vse njegovo vedenje po februarju.

2. Projekcija
Oseba svoje neprijetne občutke, pomanjkljivosti ali nesprejemljive impulze projicira na nekoga drugega (nekdo je slabe volje in drugim očita, da je slabe volje. Nekdo je sebičnež in drugim pripisuje sebičnost).

Harrison morda ni bil povsem prepričan, da je bila njegova poteza pravilna, zato je svoj strah ali dvom o upravičenosti prenesel na Dončića in mu (tudi prek novinarjev) očital nešportno vedenje, slabo telesno pripravljenost, kajenje in pitje piva. Uporabil je tudi izraz, da se Dončić ne sklada z Dallasovo kulturo. Se morda v resnici sam ne sklada z Dallasovo kulturo? Je s tem želel svojo krivdo preusmeriti na igralca? Vsaj Josh Green in Quentin Grimes sta Harrisonove očitke javno zanikala.

3. Zanikanje
Gre za zavračanje resničnosti ali dejstev, pogosto z željo, da bi se izognili bolečim občutkom (alkoholik zanika, da ima težave z alkoholom).

Nico Harrison stalno ponavlja, da ne obžaluje menjave. S tem zavrača negativne posledice (klub naj bi v prihodnjih letih izgubil 100 milijonov dolarjev), s tem pa tudi razočaranje občutnega dela navijačev. Naj se še enkrat vrnem k misli, ki jo ponavljam v vseh zapisih − navijači so ključni del vrhunskega športa. Brez njihove pozornosti (v vseh oblikah) profesionalni športni klub dolgoročno ne more (uspešno delovati).

4. Regresija
Človek se vrne na zgodnejšo stopnjo razvoja. Med stresom vedenje lahko postane bolj 'otročje' oziroma tako, kot smo ga uporabljali v mlajših letih (nekdo zaradi spora v službi raje nekaj dni ostane doma, se službi izogiba in se konstruktivno ne loti reševanja težav).

To je bilo najbolj očitno pri Harrisonovem skrivanju pred navijači in novinarji, s katerimi se ni želel soočiti. To je končno storil v torek, a pod res nenavadnimi pogoji. Na srečanje je povabil le izbrane novinarje, ti pa niso smeli snemati srečanja, niti v živo poročati iz dogodka.

Lahko bi še marsikaj naštel, a niti ni pomembno, celotna slika je dovolj jasna.

Še ena Harrisonova misel iz prej omenjenega srečanja je, da res verjame, da bo Dallas po zaslugi njegovih kadrovskih potez osvojil naslov (pri tem je dodal, če bodo vsi nosilci zdravi). V tem primeru bi bilo zanimivo opazovati vedenje navijačev, ki klub v dobrem in slabem spremljajo že desetletja. Bi ti v tem primeru to sprejeli? Ali pa nikakor ne bi šli mimo košarice, ki jo je tistega februarja Harrison izročil Dončiću?

Sage okrog menjave očitno še dolgo ne bo konec ...