Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov predvideva podelitev do treh koncesij za 30 let za obrate, ki bi sprejemali odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki z določenih območij države ter s sežigom proizvajali toploto za daljinsko ogrevanje in hkrati predvidoma tudi elektriko.

"Gre za zelo pomemben korak pri urejanju področja, kjer je v Sloveniji že nekaj let oz. desetletij velik sistemski manko. Trenutno izvažamo več kot 75 odstotkov svoje letne količine odpadkov, kar pomeni, da smo popolnoma odvisni od tujih obratov," je v izjavi za medije v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

"Gre za naše odpadke in smo ena redkih držav, ki za to nimamo poskrbljeno," je o predvidenem povečanju samozadostnosti povedal Kumer.

Trije obrati bi lahko skupno obdelali do 220.000 ton komunalnih odpadkov

Cena odvoza v tujino se viša, poleg tega so zmogljivosti v bližnjih državah omejene oz. se krčijo, kar pomeni, da se odpadki odvažajo v bolj oddaljene države, kot sta Danska in Nizozemska, kar zaradi prevoza pomeni dodatno obremenjevanje okolja. Zastoji pri prevzemanju odpadkov v tujini povzročajo kopičenje odpadkov v Sloveniji, kar povečuje tveganje med drugim za požare, je opozoril minister.

Ena od treh koncesij bo podeljena za obstoječi obrat v Celju, ki ima novo dovoljenje za sežig do 40.000 ton odpadkov letno. Preostala dva bi bila lahko glede na potrebe pokrivanja določenega območja države in pogoja, da je proizvedena toplota porabljena za daljinsko ogrevanje, v Ljubljani za zahodni del in v Mariboru za vzhodni del države.

Sorodna novica Kakšni so načrti vlade za sežigalnice odpadkov pri nas?

Trije obrati bi lahko po pogojih gospodarske javne službe termično obdelali 140.000 ton, skupno pa do 220.000 ton komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji.

Skupna količina za obrat v Celju je 40.000 ton, za obrat v Ljubljani 130.000 ton in za obrat v Mariboru 50.000 ton. Kakšen bo v okviru tega delež odpadkov, obdelanih po pogojih gospodarske javne službe, v posameznem obratu, še ni določeno.

Cene storitev bo določila vlada za triletno obdobje

Ceno storitev gospodarske javne službe bo določila vlada za triletno obdobje, pri čemer bo glede na metodologijo v uredbi upoštevala med drugim upravičene stroške glede na količino prevzetih odpadkov. Ministrstvo pričakuje, da bodo na položnicah ljudi cene za prevzemanje odpadkov nižje, prav tako bi se lahko znižala cena daljinskega ogrevanja.

Skupno do 80.000 ton zbranih odpadkov (omenjena razlika med 140.000 in 220.000 ton) bi lahko obrati v primeru prostih zmogljivosti uporabili za izvajanje t. i. posebnih storitev. To so med drugim sežig kosovnih odpadkov ter odpadkov iz papirja in kartona, plastike, lesa in tekstila.

Natančne lokacije novih obratov niso opredeljene. Različne možnosti se bodo tehtale v okviru postopkov umeščanja v prostor, ki med drugim zajemajo tudi presojo vplivov na okolje. Minister poudarja, da so okoljski pogoji skladno z evropskimi pravili zelo strogi. Uredba določa, da bodo morale biti uporabljene najboljše razpoložljive tehnologije.

Javni razpis bo mednaroden

Javni razpis za izbiro koncesionarjev bo mednaroden, na ministrstvu želijo, da bi bil objavljen do poletja. V idealnem primeru, npr. brez pritožb, bi lahko koncesijske pogodbe podpisali v začetku leta 2026. Nova obrata naj bi bila glede na uredbo postavljena in tudi priključena na daljinsko ogrevanje najpozneje v sedmih letih.

Finančnega okvira, razen omenjene določitve cen za kritje stroškov gospodarske javne službe, uredba ne določa; šlo bo za investicije občin, ni pa izključeno morebitno sofinanciranje države.

Za vmesno obdobje ministrstvo načrtuje, da bi z razpisom za celotno državo za štiri leta določili enega prevzemnika. "S tem bi prišli v bolj predvidljivo okolje, strošek prevzema odpadkov bi bil nižji, en prevzemnik z garancijo države bi se lahko tudi uspešneje pogajal za izvoz odpadkov," je dejal minister.

Zdaj se vsak prevzemnik sam dogovarja in lahko zagotavlja količine za krajše obdobje, kar pomeni, da v poštev pride v glavnem izvoz za sosežig v cementarnah, medtem ko naj bi sposobnost zagotavljanja večjih količin odpirala možnost sklenitve večletnih pogodb s sežigalnicami.

Janković predvideva, da bi bila sežigalnica v Ljubljani lahko zgrajena v petih letih

V Mestni občini Ljubljana so za STA povedali, da se bo v njenem imenu Javni holding Ljubljana z javnima podjetjema Voka Snaga in Energetika Ljubljana, ki operativno vodita projekt, prijavil na razpis za podelitev koncesije.

Podrobnosti niso navedli. "O vseh nadaljnjih korakih bomo javnost pravočasno obvestili," so sporočili z ljubljanske občine.

Sorodna novica Prenovljena uredba predvideva izgradnjo sežigalnic odpadkov v Ljubljani in Mariboru

Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer že lani predvidel, da bi bila lahko sežigalnica zgrajena v petih letih, najprimernejša lokacija pa da je ob regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju. Z direktorjem Energetike Ljubljana Samom Lozejem sta januarja letos računala, da bo s sežigalnico izpustov manj, cena ogrevanja pa bo za 20 odstotkov nižja, kot je zdaj.

Mestna občina Maribor je na februarski predstavitvi poslancem DZ-ja in županom okoliških občin ponovila svojo pripravljenost na postavitev objekta za energijsko izrabo komunalnih odpadkov. Lokacija je izbrana, objekt je predviden na Teznem, stal naj bi 60 milijonov evrov. Župan Saša Arsenovič je to označil kot trajnostno rešitev, s katero bi med drugim dosegli samooskrbo in predvidljive stroške ravnanja z odpadki.

Mariborski župan Arsenovič sprejetje uredbe pozdravil

Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je sprejetje uredbe pozdravil in pojasnil, da so jo pričakovali že dalj časa. "Že pred časom je postalo jasno, da bomo morali za svoje odpadke poskrbeti sami, odpadki lahko služijo nam ali pa z njimi služijo drugi," je dejal in dodal, da ima mesto Maribor jasno vizijo, kako graditi čisto mesto in pot do energetske samooskrbe in neodvisnosti. "To dokazujemo s projekti, kot so toplotna črpalka v Pristanu, včeraj odprt kotel na lesno biomaso, skupne sončne elektrarne."

Tudi direktor Energetike Maribor Jože Hebar pozdravlja sprejetje nove uredbe, "ki predstavlja ključen korak pri reševanju izzivov na področju oskrbe z energijo." Sprejetje uredbe je po njegovem mnenju pomemben mejnik, ki pomeni trden temelj za nadaljnji razvoj in diverzifikacijo virov.

"Verjamemo, da bo prispevala k večji stabilnosti, zanesljivosti oskrbe in predvidljivosti (tudi v okviru medsektorskega povezovanja), obenem pa bo spodbudila tudi dodatne naložbe v krožno gospodarstvo," je še povedal.

V prihodnjih mesecih bo po navedbah mariborske občine ključno pripraviti ustrezno dokumentacijo s področij umeščanja v prostor, varstva okolja in narave, tehnoloških rešitev in graditve ter investicijsko-ekonomske utemeljitve projekta.

Ob tem pa pozivajo državo, da ob pripravi razpisa najde tudi ustrezne rešitve za (so)financiranje projekta, ki predstavlja tudi velik razvojni in finančni izziv.

Projekt bi lahko poleg učinkovitega ravnanja z odpadki omogočal tudi pokritje več kot 60 odstotkov letnih potreb po toplotni energiji v sistemu daljinskega ogrevanja v mestu. Uporaba lastnega surovinskega vira bi pomenila energetsko neodvisnost, obvladljive in dolgoročno predvidljive cene ter večjo stabilnost sistema daljinskega ogrevanja, so še sporočili z mariborske občine.