»Človeštvo je sredi sprememb,« opominja, »kakršnih še ni doživelo.«

Kateri izzivi in izbire so najbolj aktualni? Na kaj bi morali biti pozorni? Kaj bi morali
učiti svoje otroke? Katera vprašanja terjajo odgovor? Harari izpostavlja naslednja:

»Kaj pomeni vzpon Donalda Trumpa? Kaj lahko rečemo o epidemiji lažnih novic? Zakaj je liberalna demokracija v krizi? Se je Bog vrnil? Kakšne so tehnološke grožnje Velikega Data? Se obeta nova svetovna vojna? Katera civilizacija obvladuje svet? Zahodna, kitajska, islamska? Bi morala Evropa ohraniti odprta vrata za prebežnike? Lahko nacionalizem reši težave neenakosti in podnebnih sprememb? Kaj bi morali narediti v zvezi s terorizmom?«

Se bomo ljudje delili na nekoristne homo sapiense in vladajoče elite?

V zadnjih desetletjih so ljudem po vsem svetu govorili, da je človeštvo na poti do enakopravnosti in da nam jo bodo globalizacija ter nove tehnike in tehnologije pomagale hitreje doseči. In kaj se je zgodilo?

Odstotek najbogatejših ima v lasti polovico svetovnega bogastva; še večjo zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da ima sto najbogatejših v lasti več kot štiri milijarde najrevnejših.

»Oba procesa skupaj – bioinženiring in vzpon umetne inteligence,« opozarja Harari, »bi zato lahko povzročila ločitev človeštva na maloštevilen razred nadljudi in množični podrazred nekoristnih homo sapiensov.«

»Če hočemo preprečiti koncentracijo vsega bogastva in vpliva v rokah maloštevilne elite, moramo za začetek urediti lastništvo podatkov ─ če ne bi lahko 21. stoletje ustvarilo najbolj neenakopravne družbe v celotni zgodovini,« dodaja.

Ali tradicionalno domoljubje lahko reši krizo?

Liberalizem izgublja verodostojnost v trenutku, ko dvojna revolucija v informacijski tehnologiji in biotehnologiji silita človeštvo v spoprijemanje z največjimi izzivi v zgodovini. Združitev informacijske tehnologije in biotehnologije bo morda kmalu izrinila več milijard ljudi s trga dela ter spodkopala svobodo in enakost.

»Ali Donald Trump, Theresa May, Vladimir Putin, Narendra Modi in njihovi kolegi rešujejo svet z razpihovanjem nacionalističnih občutkov?« se sprašuje Harari. Nacionalizem vsebuje veliko dobrih zamisli o tem, kako voditi določeno državo, ocenjuje Harari, vendar po njegovem mnenju nima izvedljivega načrta za vodenje sveta kot celote.

Človeštvo je danes, pa če nam je to všeč ali ne, postavljeno pred tri skupne izzive, zaradi katerih se zdijo vse državne meje smešne – izzive, ki jih lahko rešimo le z globalnim sodelovanjem: jedrski izziv, ekološki izziv, tehnični in tehnološki izziv.

Priseljevanje DA ali NE?

Ne glede na demokratično razpravo med dvema legitimnima stališčema bi po Hararijevem mnenju morali upoštevati dvoje. Prvič, vsaka vlada bi ravnala narobe, če bi krajevnemu prebivalstvu kljub nasprotovanju preprosto vsilila obsežno priseljevanje. To je zahteven in dolgoročen proces, za uspešno integracijo emigrantov pa potrebujete podporo in sodelovanje krajevnega prebivalstva.

Drugič, državljani bi se morali zavedati, da živimo v globalnem svetu in je naše življenje prepleteno z obstojem ljudi na drugem koncu sveta. Pridelujejo naša živila, izdelujejo naša oblačila, morda umirajo v vojni, ki se bije za našo ceno nafte … Svojih etičnih dolžnosti do ljudi ne bi smeli zanemariti zgolj zato, ker živijo daleč stran.

Vojna ─ ne podcenjujte človeške neumnosti!

Mednarodne razmere se od začetka svetovne finančne krize leta 2008 naglo slabšajo, rožljanje z orožjem je spet v modi in izdatki za vojsko se eksponentno povečujejo.
Laiki in strokovnjaki se bojijo, da bi – tako kot je leta 1914 atentat na avstrijskega nadvojvodo sprožil prvo svetovno vojno – tudi dandanes kakšen incident v puščavi Bližnjega vzhoda ali nespametna poteza na Korejskem polotoku lahko zanetila globalni konflikt.

Eno od morebitnih zdravil za človeško neumnost je odmerek ponižnosti. »Nacionalne, verske in kulturne napetosti zaostruje mogočen občutek, da so moja država, moja religija in moja kultura najpomembnejše na svetu – zato bi morale imeti moje koristi prednost pred koristmi vseh drugih ali človeštva kot celote.«

O nedolžnosti zahodnega državljana

Naš obstoj je odvisen od neverjetno zapletene, tako rekoč nerazumljive mreže globalnih gospodarskih in političnih povezav.

»Tudi če samo sedim doma in nikomur ne skrivim lasu, ali res popolnoma nič ne sodelujem pri krivicah, ki jih sejejo izraelski vojaki in naseljenci na Zahodnem bregu? Ali moje udobno življenje res nima popolnoma nič z otroškim delom v garalnicah tretjega sveta v obupnih razmerah? Kaj pa s podrejanjem milijard rejnih živali okrutnemu režimu izkoriščanja?«

»Sem res kriv za vse to?« se sprašuje Harari. »Kaj pa vem,« odgovarja, da in ne, tako zapleteno je vse in povezano, obstajajo pa tudi družbene skupine: socialisti, levičarji in aktivisti, ki na takšna vprašanja odgovarjajo pritrdilno: DA.

Ste prepričani, da veste, kaj se dogaja?

Koliko sploh še lahko razumemo ta zapleteni svet? Kaj je resnica in kaj lažna novica ─ t. i. post resnica? Sveta po Hararijevem mnenju tudi finančne in oblastne elite ne razumejo oziroma ga ne obvladujejo več ─ kar pomeni, da so odpadle tudi t. i. teorije zarote.

»Živimo v novi in srhljivi »dobi post-resnice«, piše, »obkoljeni smo z lažmi in izmišljotinami,« za kar najde veliko primerov ne tako daleč od nas.

Joseph Goebbels, mojster nacistične propagande in morda najbolj dovršen medijski magnat
sodobne dobe, je svojo tehniko menda jedrnato povzel takole: »Če laž izrečemo enkrat, ostane laž; če jo ponovimo tisočkrat, postane resnica.«

Raje poskusite s šimpanzi!

Tudi na sploh imamo ljudje raje moč kot resnico, Harari razmišlja v nadaljevanju. Več časa in truda posvečamo poskusom obvladovanja sveta kot poskusom, da bi ga razumeli, in ustvarjamo mite, s pomočjo katerih lažje živimo. »Če torej sanjate o družbi, v kateri vlada resnica, miti pa so prezrti, od homo sapiensa ne morete pričakovati veliko. Raje poskusite s šimpanzi,« šaljivo in ironično hkrati svetuje Harari.

»Če hočete zanesljive podatke, jih pošteno plačajte,« odgovarja Harari. Trg »razburljivih novic«, ki vas nič ne stanejo, je varljiv. V današnjem svetu so informacije in pozornost ključno premoženje.

Spoznajte se, preden vas spozna Veliki Data!

Že zdaj zaupamo Netflixu, da nam priporoča filme, Googlovim zemljevidom pa prepustimo odločitev o tem, ali naj zavijemo levo ali desno. Ko pa se bomo začeli opirati na umetno inteligenco tudi pri izbiri študija, dela in zakonskega partnerja, življenje ne bo več drama odločanja. Demokratične volitve in svobodni trgi ne bodo imeli smisla. Predstavljajte si, da Ana Karenina v roke vzame pametni telefon in vpraša Facebookov algoritem, ali naj ostane poročena s Kareninom ali naj raje pobegne z očarljivim grofom Vronskim.

Zato se spoznajte, »preden vas spoznajo oni!« priporoča avtor v času tehnološke grožnje in nadzora Velikega DATA, »saj vlade in korporacije kar tekmujejo, ne kdo bo vdrl v vaš pametni telefon, temveč v vas!«

Kdo obvladuje svet? Kaj lahko storimo?

Kako deluje svetovno gospodarstvo? Kdo obvladuje svet? Nekaj večkratnih milijarderjev, ki iz ozadja uporabljajo svoj vpliv, nadzorujejo občila in sprožajo vojne, da bi obogateli. »To so skoraj vedno neutemeljene zablode,« je prepričan Harari. »Nihče, niti večkratni milijarderji, CIA, prostozidarji in sionistični modreci v resnici ne razumejo, kaj se dogaja na svetu. Zato ne more nihče tako uporabiti svojega vpliva.«

Vendar se človeštvo po njegovem mnenju – kljub tehničnim in tehnološkim izzivom, grozeči okoljski krizi in »nevidni roki trga, ki ves čas vsiljuje svoj slepi odgovor« ter kljub velikim političnim razhajanjem – težavam še lahko postavi po robu. Za to pa mora bolje »obvla­dovati svoje strahove in biti malce skromnejše glede svojih nazorov.«

Recepta za rešitev sveta ni!

Avtor ne končuje s preprostimi odgovori. Bralca želi spodbuditi k nadaljnjemu razmišljanju in mu pomagati sodelovati v eni od pomembnih razprav našega časa. Želi ga nagovoriti k osebni drži in odgovornosti. Vsak posameznik šteje.

V zaključnih mislih pa pripominja: ─ »Tisti, ki hočejo spremeniti svet, morajo ukrepati – in kar je še pomembnejše, morajo se organizirati. Petdeset članov, ki sodelujejo v neki organizaciji, lahko doseže veliko več kot petsto posameznikov, ki delajo v osami. Če vam je res do česa, se pridružite ustrezni organizaciji – še ta teden.«